Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
216 epizod
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Ste že kdaj slišali za enakoizraznice? To so tiste besede, ki imajo enako izrazno podobo, pomensko pa se popolnoma razlikujejo. Tako se marsikdaj zgodi, da enakoizraznice v pogovoru povzročijo zmedo oz. nesporazum.
"Imeti kamen namesto srca", "nositi srce na dlani" ter "imeti srce v hlačah" je le nekaj frazemov, povezanih s srcem. Zakaj tako rečemo in kaj želimo s tem povedati, vam razložijo študentje FHŠ UP!
Ste dragemu že kdaj pogledali skozi prste, čeprav ste vedeli, da je imel prste vmes, nazadnje pa vas je ovil okoli prsta, saj vas ima v malem prstu, tako da ste mu pripravili njegovo najljubšo jed in si je po kosilu obliznil vse prste? Uganili ste, tokrat nam študentje razložijo izvor frazemov, povezanih s prsti!
Ste imeli kdaj v žepu le toliko, kolikor je črnega za nohti? Se vam je zazdelo, da sosed nima niti za noht pameti? Od kod simbolika teh frazemov, vam razložijo študenti FHŠ UP!
V slovenščini obstaja več kot 20 frazemov, povezanih z grlom. Zagotovo mnoge uporabljati tudi sami: imeti cmok v grlu, imeti suho grlo, pognati vse po grlu itn. Prisluhnite razlagi naših mladih jezikoslovcev!
Vam je že kdo pokazal zobe? Ste kdaj v jezi stisnili zobe? Zagotovo sta vam omenjena frazema znana in ste ju že kdaj uporabili. Zakaj tako rečemo in od kod simbolika zob, izveste v naslednjih minutah. Prisluhnite študentom Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem!
Živite na veliki nogi? Ste vstali z levo nogo? To je le nekaj znanih frazemov, ki so povezani z nogami. Več vam v tokratni oddaji razkrijejo študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Tokrat so na vrsti lasje. Menda je več kot 20 različnih frazemov, ki omenjajo lase in nas marsikdaj spravijo v smeh.
Tokrat predstavljamo frazeme, ki so povezani z nosom: iti za nosom, pod nosom se obrisati, koga za nos vleči ...
Tokrat o ženskih priimkih, njihovem sklanjanju in neprimernih rabah ter dvomih, ki nas včasih obidejo, ko jih navajamo.
Enakopisnice so besede, ki se enako zapisujejo, a imajo drugačne naglase in različne pomene. Brez zapisanih naglasnih znamenj nas enakopisnice pomensko lahko zavedejo.
Tokrat o izrazih stopiti in staliti: ju uporabljamo kot sopomenki ali se pomensko vendarle nekoliko razlikujeta? Vse vam razložijo naši mladi jezikoslovci.
Tokrat o vezljivosti faznih glagolov začeti, končati, nadaljevati in glagola upravljati.
Tokrat o besedah, ki jih največkrat uporabljamo kot sinonime, a se včasih pomensko razlikujejo. Taka sta izraza OZNAKA in OZNAČBA. Kdaj gre za sopomenki in kdaj je njuna raba specifična, vam v naslednjih minutah razložijo študenti FHŠ UP.
Tokrat bomo govorili o podobnih si besedah, ki jih pogosto napačno rabimo: puščati, spuščati in prepuščati. Jezikovne skrbi bodo pregnali študenti FHŠ UP! Prisluhnite jim!
V tokratni rubriki bomo govorili o ustrezni rabi besednih zvez 'treba je' in 'potrebno je'. Kdaj uporabljamo prvo in kdaj drugo obliko? Prisluhnite študentom FHŠ UP!
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je Jana Volk.
Zadnjih nekaj četrtkov smo v jutranji rubriki Kotiček za jeziček spoznavali frazeme, v katerih nastopajo barve. Med drugim ste lahko izvedeli, zakaj pride princ ravno na belem konju, kdo je siva eminenca, in kaj pomeni, če je nekdo na črni listi. Tudi v prihodnjih prispevkih se bomo srečevali z najrazličnejšimi stalnimi besednimi zvezami, le da v njih glavne vloge ne bodo več igrale barve, pač pa lastna imena. Dotaknili se bomo na primer frazemov, povezanih z Luno, ugotavljali, kakšna je povezava svetopisemskega očaka Abrahama s petdesetletnico in kaj se zgodi, če nekoga povoha Matilda. Novi cikel jezikovne rubrike pa začenjamo s prispevkom o frazemu »prestopiti Rubikon«. Prisluhnite študentom Fakultete za humanistične študije in izvedeli boste, kaj omenjena besedna zveza pomeni pa tudi kakšen je njen izvor.
Neveljaven email naslov