Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bosanski pisatelj Dževad Karahasan je Ljubljano obiskal v sklopu festivala Fabula pred Fabulo.
Kot smo že vajeni bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na zaskrbljujoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
910 epizod
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Bosanski pisatelj Dževad Karahasan je Ljubljano obiskal v sklopu festivala Fabula pred Fabulo.
Kot smo že vajeni bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na zaskrbljujoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.
- sejem otroških knjig v Bologni - Magda Tušar - nagrade Tedna slovenske drame - Aleksander Čobec - nagrade Riharda Jakopiča - Žiga Bratoš - razstava v Mestnem muzeju Ljubljana: Od korzeta do žaketa, oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950 - Petra Tanko - arhitekturni festival Odprte hiše - Liana Buršič - velika razstava o Marcu Polu v beneški Doževi palači - Janko Petrovec - PEN - napoved mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu - Vlado Motnikar Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Nina Kač, redakcija Staša Grahek.
V Bologni odpirajo knjižni sejem, kjer bo Slovenija častna gostja. Z veliko razstavo bo predstavila 44 ilustratork in ilustratorjev, med njimi jih bo 12 še posebej izpostavljenih, v celotnem katalogu pa jih je zbranih 59. V Novi Gorici so odprli prenovljeni Rafutski park, edini eksotični park v Sloveniji, ki je obe Gorici povezal z zelenim koridorjem. Park je predviden tudi kot eno osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture 2025. Govor bo tudi o letošnji prejemnici Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, akademski slikarki Idi Brišnik Remec in prejemnikih Glazerjevih listin za posamezne dosežke. V Sloveniji je gostovala severnomakedonska pisateljica Rumena Bužarovska, v Aksiomi pa so odprli razstavo Enozvezdične ocene – vodeni ogled, ki je nastala v okviru serije Taktike in praksa.
Ob svetovnem dnevu gledališča so v Kranju na Tednu slovenske drame podelili stanovske nagrade, v Moderni galeriji v Ljubljani so razgrnili slovensko predstavitev na prihajajočem 60. beneškem bienalu, na Blejskem gradu pa predstavili novo stalno postavitev, pretekli teden pa so odprli tudi več razstav – v rojstni hiši Rudolfa Maistra razstavo Maister in rodni Kamnik, v galeriji ŠKUC v Ljubljani Prisotnost skupnosti, v dunajski Albertini razstavo Roya Lichtensteina, v Galeriji Staneta Kregarja v Šentvidu pa razstavo Igorja Banfija.
Še zadnjič to pomlad poročamo o festivalu Fabula, ki se je z nastopom bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova končal v Ljubljani. Posvečamo se razstavi fotografa Klavdija Slubana v Galeriji Jakopič v Ljubljani in opozarjamo na 125. obletnico delovanja Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter na težave, s katerimi se soočajo. Povzemamo 15. Grošljeve simpozij o gospodarstvu v antiki. Napovedujemo Arsov maturitetni program, Evroradijsko cvetno nedeljo in Teden slovenske drame v Kranju. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Maks Pust, redakcija Staša Grahek.
Prebuja se pomlad in z njo spomladanska sezona festivalov. Spregovorili bomo o Pripovedovalskem festivalu, Bobrih ter se pogovarjali s pisateljico Marijo Stepanovo, ki jo gosti festival Fabula. Velika tema tega tedna je tudi novi prevod Svetega pisma – prevod iz izvirnih jezikov, v slovenščino. Na področju likovnih umetnosti bosta v ospredju razstavi sodobnega slovenskega kiparstva Dimenzije ter mednarodna razstava sodobne umetnosti Dobre novice, nekoliko širše pa bomo segli s pogledom v največji univerzitetni znanstveni muzej in na druge zaklade kulturne dediščine v Padovi.
– Zbirka Kroples v Narodni galeriji – razstava Zmaga Jeraja v MGLC – Koroški kulturni dnevi v Ljubljani – retrospektiva filmov Metoda Pevca v Bergamu – cikel Neuklonljive v Slovenski kinoteki – 29. seja Nacionalnega sveta za kulturo – o selitvi SNG Drama
V Ljubljani sta se začela dva uveljavljena mednarodna festivala – Fabula, eden naših največjih literarnih festivalov, in Rdeče zore, feministični in kvirovski festival, v Celju so se s podelitvijo nagrad sklenili Dnevi komedije, v prestolnici so odprli tudi dve razstavi, v Cankarjevem domu se predstavlja avstrijska umetnica Maria Lassnig, v Mestni galeriji Ljubljana pa slovenski umetnik Robert Černelč, na koncu pa predstavljamo še sejem knjig in ilustracij, ki ga ob 8. marcu pripravljata Center ilustracije in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Napovedujemo festival Literature sveta - Fabula, prredstavljamo Razvojno strategijo za sodobni ples, ki so jo izoblikovali na Kulturnem ministrstvu. V Italiji so z uspehom izšla tri slovenska dela za otroke, v Posavskem muzeju Brežice so odprli prenovljeno stalno razstavo Puntarija - Kmečki upori in Posavje v 16. stoletju. V Slovenijo je prišla Gerda Blees nizozemska pesnica, pisateljica in raziskovalka, v tržaškem muzeju Revoltella razstava del Vincenta van Gogha.
- Razširjeni vid, razstava v Cukrarni - The Miha Artnak, razstava v Vžigalici - Sreča in veselje na fotografijah Marjana Cigliča na Ljubljanski gradu - Razmislek o financiranju gledališč - Ivan Hribar - Javno. Ustvarjalno. Zasebno - Ponikovske mačkare, razstava v SEM-u
V Kulturni panorami tokrat o tem, kako smo zaznamovali kulturni praznik, o predlogu novega Nacionalnega programa za kulturo, o festivalu Dnevi komedije v Celju in ciklu literarnih večerov Salon z razgledom, ki se bodo zvrstili v Ljubljani. Predstavljamo tudi knjigo Inkunabule v Novi Gorici in razstavo Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808, ki je na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Avtorji prispevkov: Urban Tarman, Aleksander Čobec, Matija Mastnak, Sašo Puljarević, Karin Zorn Čebokli, Sabrina Mulec, glasbena oprema: Tina Ogrin, tonski mojster: Vito Plavčak, redakcija: Tina Kozin.
Letos mineva 160 let od ustanovitve Slovenske matice, v Ljubljani so odprli dve razstavi, v Narodnem muzeju Nekoč je bil Gutenwerd, v Plečnikovi hiši pa Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora, tudi v Mariboru so odprli novo razstavo in sicer ob 70. obletnici Umetnostne galerije Maribor, v Mestnem gledališču ljubljanskem se je začel gledališki festival RUTA, ob koncu pa boste še izvedeli, kdo je prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2023 in kaj prinaša letošnja proslava ob kulturnem prazniku.
- ob 20. obletnici smrti Rudija Šeliga, - Jaka Vatovec, razstavi v Škucu in Alkatrazu, - Cikel YUFU, Maska, - teden pisanja z roko, - 90-letnica Glasbenonarodopisnega inštituta, - 50-letnica Galerije Božidar Jakac.
Napovedujemo 54. Teden slovenske drame in enega večjih projektov uradnega programa GO! 2025 z naslovom Nezmožni umreti. Predstavljamo arheološko najdišče Tičnica pri Vrhniki. Opozarjamo na 70-letnico Umetnostne galerije Maribor ter na razstavi Silva lapídea, Čezmejno sodobno kiparstvo, ki je na ogled v Novi Gorici, in Srebrne igre 1984, ki so jo ob 40. obletnici olimpijskih iger v Sarajevu odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani. Avtorice prispevkov so Tadeja Krečič, Petra Tanko, Nina Brus, Aleksandra Saška Gruden, Špela Šebenik in Petra Kos Gnamuš. Glasbena oprema Tina Ogrin. Ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.
V Centru sodobnih umetnosti Celje so v letu 2023, ko so s številnimi dogodki obeležili 60 let delovanja Likovnega salona in 30 let delovanja Galerije sodobne umetnosti Celje, predstavili še monografijo s pregledom delovanja zadnjih trideset let. Dogajanju na področju vizualnih umetnosti se bomo približali tudi z razstavo Petra Koštruna Zlomil sem si čas, se srečali s skupino Sreda v sredo, nagrajenko občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana, in se ob razstavi Alena Ožbolta Srebrna okna pozanimali o teoretskem izhodišču razstave in cikla predavanj z naslovom Sivo na sivem. Novo leto pa prinaša tudi novo Besedo leta. Vabimo vas k poslušanju!
Prva kulturna panorama v letu 2024 izpostavlja številne jubileje: praznujemo leto Rudolfa Maistra, 1500 let od nastanka Kopra in 160 let Slovenske matice. Čaka nas častno gostovanje na knjižnem sejmu v Bologni, na beneškem bienalu pa nas bo s posebnim projektom zastopala konceptualna umetnica Nika Špan. Avtorji prispevkov: Gregor Podlogar, Tjaša Lotrič, Vlado Motnikar, Aleksander Čobec, Iza Pevec, Petra Kos Gnamuš, glasbena oprema: Tina Ogrin, tonska izvedba: Maks Pust, urednica: Tina Kozin.
Osrednji kulturni dogodek leta, če ne že desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Na mestu nekdanje tovarne Rog v Ljubljani so odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske drame. Obljube o začetku druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. Kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta, ki jih priporočamo tudi v prihodnje. O vsem tem v oddaji, v kateri bomo pregledali osrednje dogodke na področju kulture in umetnosti v letu 2023.
– Severjeve nagrade, – Vesna, še vedno mlada – razstava v NUK-u, – So_obstoj, razstava v Mestni galeriji, – Brez nagobčnika: Radio Študent – že od 1969, – Literarni natečaj Porabske litere
Nekaj minut bomo namenili novemu / staremu predsedniku Društva slovenskih pisateljev Dušanu Mercu. Spregovorili bomo o dveh razstavah - v Narodni galeriji v Ljubljani so na ogled risbe Janeza Potočnika, umetnika s preloma 18. in 19. stoletja, v ljubljanski galeriji Equrna pa so odprli razstavo Uroša Weinbergerja. Slišali boste, kako potekajo arheološka izkopavanja okrog ljubljanske Drame, o čemer bo več povedala vodja raziskav Maja Lavrič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Povabili pa vas bomo tudi k spremljanju Evroradijskega božičnega dne, ki ga bomo jutri prenašali na programu Ars. Kulturno panoramo z glasbo opremlja Tina Ogrin. Za mešalno mizo je Vjekoslav Mikez, pred mikrofonom pa Staša Grahek.
V začetku tedna so razglasili prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in nagrajence Prešernovega sklada. V oddaji pa tudi o prejemnikih nagrad in priznanja Ivane Kobilca, o bibiliofilski izdaji Mojstri slovenskega impresionizma in dveh novih razstavah. Ogledali smo si pregledno razstavo Aleksandre Vajd v MSUM in razstavo Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu. Minute pa namenjamo tudi literatu Aleksandru Hemonu, ki se je ta teden mudil v Sloveniji.
Dan pred Prešernovim rojstnim dnem in tem veselim dnevom kulture, gledamo v Kulturni panorami v bližnjo in daljno preteklost, ki nam jo prinašajo Muzej za arhitekturo in oblikovanje z razstavo o Edvardu Ravnikarju, Dolenjski muzej z arheološko razstavo Življenje na tej in oni strani o Novem mestu pred 3.000 leti, pa Mariborski Pokrajinski muzej z monografijo in razstavo o 120-letnem razvoju ustanove. Potekali so štirideseti Dnevi arhitekture v Portorožu, ljubljanski univerzi pa je uspelo akreditirati doktorski študijski program umetnost pri nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu.
Neveljaven email naslov