Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat začnemo z že 30. Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nadaljujemo z razstavo Četrta generacija mojstra italijanske Arte Povera Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni, ki ji sledi razstava v Moderni galeriji z naslovom Momental-mente: žive slike. Obiskali smo 11. mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, ob mestnem dnevu razstavo Podobe Maribora iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, in razstavo Arheološko bogastvo Bele Krajine v Belokranjskem muzeju Metlika.
FOTO: Pistolettova postavitev instalacije Venera iz cunj v Berlinu l.2018, prvo je predstavil l.1967 v Italiji
VIR: https://www.artatberlin.com/en/tribute-to-michelangelo-pistoletto-in-berlin-italian-cultural-institute-italian-embassy-01-06-04-06-2018/
910 epizod
Oddaja je mozaična, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega. Prispevki so praviloma v obliki pogovorov z umetniki ali poznavalci posameznih področji ali prireditev. Uredniki oddaje Kulturna panorama se menjujejo in vsak ji da svoj osebni pečat.
Tokrat začnemo z že 30. Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nadaljujemo z razstavo Četrta generacija mojstra italijanske Arte Povera Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni, ki ji sledi razstava v Moderni galeriji z naslovom Momental-mente: žive slike. Obiskali smo 11. mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, ob mestnem dnevu razstavo Podobe Maribora iz zbirke Umetnostne galerije Maribor, in razstavo Arheološko bogastvo Bele Krajine v Belokranjskem muzeju Metlika.
FOTO: Pistolettova postavitev instalacije Venera iz cunj v Berlinu l.2018, prvo je predstavil l.1967 v Italiji
VIR: https://www.artatberlin.com/en/tribute-to-michelangelo-pistoletto-in-berlin-italian-cultural-institute-italian-embassy-01-06-04-06-2018/
Teme tokratne Kulturne panorame: – 34. mednarodni literarni festival in nagrada Vilenica – deseti Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru – nacionalni mesec skupnega branja – jubilejna 40. sezona Cankarjevega doma v Ljubljani in simpozij o kritiki, ki so ga tam priredili pred dnevi – simpozij o Almi Sodnik – razstava ustvarjanja ilustratorke Jelke Reichman v Velenju
V naši redni tedenski oddaji, ki povzema aktualno kulturno dogajanje bomo najprej strnili vtise z letošnjih 99. Salzburških poletnih iger. Obiskali bomo festival umetnosti in tehnologije Ars Electronica v Linzu ter festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kmalu se bo začel tudi 34. literarni festival Vilenica, prestolnico pa bosta dodobra pretresla tudi družbeno angažirana festivala Indigo in Spider. Oddajo bomo sklenili z razstavo. V Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Umetnost za nove dni – Zbirka Dravske banovine. Vabljeni k poslušanju!
Ta teden so podelili kar tri literarne nagrade - Veronikino za poezijo, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze v Novem mestu, naš program Ars pa je izbral avtorico najboljše zgodbe hišnega natečaja. Nagrade Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo smo podelili na odprtju festivala Noči v Stari Ljubljani, na katerem je že sedmič zapored sodeloval tudi Tretji program Radia Slovenija. Seznanili vas bomo s poudarki projekta Ars na Nočeh v Stari Ljubljani, ki je tudi letos na ulico prinesel poglobljen razmislek, glasbo in literaturo. Obiskali smo tudi poletno šolo Moderne galerije, ki sta jo zasnovala priznani ruski filozof in kurator sodobne umetnosti Boris Groys in direktorica Zdenka Badovinac, in si ogledali tretji mednarodni bienale akvarela Castra v Ajdovščini. Foto: Pixabay
Tokrat obeležujemo zaključek Dnevov poezije in vina na Ptuju, od koder je eden od treh častnih gostov, Ilija Trojanow, sredi tedna v svet poslal intelektualni pamflet ogorčenja nad vestjo sodobne Evrope. Oddaja napoveduje tudi vsebino pesniškega »festivala Izrekanja« v Celju, razkriva vsebino »1. mednarodnega bienala likovne vizije Etike(te) - strah« v Novem mestu, in spomni na začetek mednarodnega festivala sodobnega progresivnega gledališča Mladi leviv LJ, ki se v soboto začenja s predstavo Urše Vidic Zid. Govorimo tudi o letošnji »potujoči obliki« festivala »Plavajoči grad« na prizoriščih od Notranjske do Istre, in o delovnem obisku direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma te dni pri nas. Na koncu pa vas povabimo na »Arsova večera v okviru Noči stare Ljubljane« prihodnji teden. foto: Borut Živulović/Bono za rtvslo.si
Od industrijske revolucije naprej se ljudje obkrožamo z najrazličnejšimi napravami, brez katerih ne znamo več živeti. Dokler se ne začnejo kvariti, kar se običajno zgodi takoj po izteku garancije. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost smo danes predvajali zadnjo od petih oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Naprav pogosto ne moremo več sami popraviti, v iskanju ugodnega servisa pa hitro obupamo in se raje odločimo za nov nakup. To obremenjuje okolje in naše denarnice, zato Evropska komisija pripravlja nova pravila v okviru direktive Ecodesign, ki bo vključevala tudi »pravico do popravila«. Ta bo zahtevala od nekaterih proizvajalcev, da izdelujejo naprave z daljšo življenjsko dobo in jih je lažje popraviti. Pravica do popravila naj bi vključevala televizorje, sijalke in belo tehniko, ne pa tudi pametnih telefonov in računalnikov. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Govorne tehnologije niso novost, je pa njihov razvoj potekal počasi. Verjetno se še spomnite, da so imeli starejši mobilni telefoni funkcijo glasovnega klicanja, ki pa ni in ni hotela pravilno delovati. Danes govorne tehnologije že prepoznavajo govor, znajo pa tudi brskati po spletu, nastaviti budilko, rezervirati mizo v restavraciji, prižgati luči v stanovanju. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajamo pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Siri, Bixby, Cortana, Assistant, Alexa, Echo imajo različne sposobnosti in se razlikujejo glede na svoj prostor delovanja. Ob pravi poplavi govornih asistentov se postavlja vprašanje, zakaj zdaj in zakaj zdaj vsi naenkrat? Kako je z njihovo kompatibilnostjo? Zakaj še ne razumejo Slovensko? Kako je z zasebnostjo in prisluškovanjem? Kako bo ta tehnologija spremenila naše vsakdanje življenje? Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Da je svetovni splet pripraven medij za izkrivljanje, podtikanje, širjenje dezinformacij in laži, smo pravzaprav vedeli že dolgo. A zdi se, da smo skoraj tako dolgo tudi verjeli, da uporabnice in uporabniki spleta vendarle znamo precej natančno ločevati zrnje od plev, resnico od laži. Ali da to znamo storiti vsaj, kadar gre za resnično pomembne, daljnosežne odločitve. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Med zadnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami smo denimo nenadoma opazili, da resnico čedalje težje ločimo od laži; da smo spretno in sočno spisani izmišljiji, konfabulaciji, fabrikaciji oziroma laži, ki posnema formo novinarskega poročila, pripravljeni z veseljem verjeti, če se le prilega občutkom in predstavam, ki jih že tako ali tako imamo o svetu. Široke množice so se teh lažnih novic skratka oklenile, kot da so suho zlato. Zakaj? Zakaj je laž nenadoma videti mikavnejša od preverljivih dejstev? Kdo ima od tega korist? In kako so k razmahu lažnih novic in nastopu tako imenovane postdejstvene dobe prispevali tradicionalni mediji? – Ta vprašanja pretresamo v tokratni oddaji cikla Digitalna sodobnost. Gostje pred mikrofonom so bili komunikologinja dr. Sandra Bašič Hrvatin, inženir računalništva dr. Jure Leskovec in strokovnjak za sodobne medije Domen Savič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Pixabay/rawpixel
Umetna inteligenca je danes že vseprisotna tehnologija. V zadnjih samo petih letih je doživela nesluten razmah. Usmerja naše gibanje po spletu, izbira najboljše kandidate za delovna mesta, trguje na borzi, ugotavlja, kdo je najverjetneje zločinec. V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Zdi se, kot da umetni inteligenci prepuščamo odločitve, ki so bile nekdaj v domeni človeka. Nič presenetljivo zato ni, da umetna inteligenca danes v ljudeh vzbuja zelo močna čustva in odzive. Pogosta so apokaliptična svarila, da drvimo v družbo totalnega nadzora, v kateri bodo svobodne odločitve posameznika stvar preteklosti. Vsekakor se že danes kaže, da lahko uporaba umetne inteligence povečuje družbene neenakosti in da se moramo, če ne želimo povsem izpustiti nadzora iz rok, njene rabe lotiti s precejšnjo mero znanja. V ciklu Digitalna sodobnost danes lahko prisluhnete oddaji iz arhiva o razsežnostih umetne inteligence, v kateri nastopajo Marko Grobelnik, Luka Omladič, Matija Žgur in Pika Šarf. Pripravila jo je Nina Slaček. foto: Pixabay/geralt
V poletnem ciklu z naslovom Digitalna sodobnost bomo ob ponedeljkih ob 11.05 do 19. avgusta predvajali pet oddaj iz našega arhiva, ki še vedno aktualno nagovarjajo pereče probleme. Danes začenjamo z najmanj očitnim, a najvplivnejšim globalnim igralcem. V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji čutimo že nekaj časa. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je januarja 2014 dokončno zaprla svoja vrata. V oddaji iz arhiva so povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev ter vplivom Amazona iskali digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart J. Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco Samo Rugelj in lastnik nekdanjega Behemota Dejan Ivandić. foto: Pixabay/tablethelpline
Tudi etika kot sicer tradicionalna filozofska disciplina stopa v korak s časom. Sodobna etika se loteva zahtevnih problemov genskega spreminjanja organizmov, veganstva, splava, družbenih neenakosti, evtanazije, odnosa do okolja in preostalih vprašanj, povezanih s pravičnostjo in dobrobitjo. Različni tečaji, seminarji, kodeksi etike, komisije, spletne strani in druge publikacije, posvečene moralnim vsebinam, so postali stalnica, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Med drugimi se je dr. Igor Pribac spraševal, če je zdravniška etika od zdravnikov, ali je potem poslovna etika od poslovnežev? Skupni imenovalec razmislekov pa se je osredotočil na vprašanji, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov: Friderik Klampfer: Realen domet filozofske etike – nekaj grenkosladkih spoznanj Vojko Strahovnik: Etika in šola Luka Omladič: Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence Igor Pribac: Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev? foto: Pixabay/Myriams-Fotos
O etiki v slovenski družbi poslušamo na vsakem koraku. Javnomnenjski voditelji, vplivneži na družabnih omrežjih, pomembni predstavniki institucij in predvsem politiki dajejo vtis, da poznajo moralne resnice kot svoj žep. Etika je tradicionalna filozofska disciplina in sveti gral filozofskih naporov, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Spraševali so se, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in pa, ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino? V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov in filozofinje: Borut Ošlaj: Mnoštvo moral in odsotnost etike Jernej Pisk: Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi Janez Juhant: Nujnost in težave dialoga o etiki Smiljana Gartner: Strokovnjaki in izvedenci za etiko foto: Pixabay/staboslaw
Vsakoletno razkritje repertoarjev prihajajoče gledališke sezone ponuja zanimiv poligon za razmislek o kontekstih, ki vplivajo na umetniško vodenje posameznega gledališča in ga sooblikujejo. Pri tem programi sočasno odsevajo tudi utrip našega družbenega, političnega, duhovnega vsakdana. V današnji oddaji se bomo pogovarjali z umetniškimi vodji Mestnega gledališča Ptuj, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega mladinskega gledališča, Mini teatra in Gledališča Koper. Vabljeni k poslušanju! foto: Pixabay
Prva julijska Kulturna panorama bo drugačna kot sicer, v njej se bodo predstavili repertoarji slovenskih gledališč in mariborske opere v prihodnji sezoni. Kaj bomo gledali in poslušali v ljubljanski in mariborski Drami, ter v mariborski operi, kaj nas čaka na odrih novogoriškega in tržaškega gledališča ter v Mestnem gledališču ljubljanskem bomo slišali v oddaji, ki jo je uredila Tadeja Krečič.
V konferenčni dvorani v Vatikanskih muzejih so odprli razstavo o Plečniku, s čimer je Plečnik postal prvi slovenski umetnik, z razstavo predstavljen v Vatikanskih muzejih. V Kulturni panorami ob tem lahko prisluhnete še pogovoru z Rožano Koštial in pogovoru z Bronjo Žakelj, pozornost pa smo namenili tudi 70-letnici posavskega muzeja, dvema festivaloma – festivalu Ljubljana in festivalu Sanje v Medani – ter razstavi A New Vision of Debris – Novo videnje ostalin. Na fotografiji: priprava keliha za pot v Vatikan. Foto: Plečnikova hiša
V tokratni Kulturni panorami se bomo najprej posvetili jubilejnemu 60. Jazz festivalu Ljubljana, ki je z nastopi nekaterih vrhunskih jazzovskih glasbenikov dodobra razgrel prestolnico. Nadaljevali bomo s še enim tradicionalnim poletnim festivalom, v Mariboru se je začel festival Lent! Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore. Svoja najnovejša dela je v Ljubljani postavil na ogled slovenski slikar in grafik Andrej Jemec. Novo razstavo z naslovom Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi so odprli tudi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ljubitelji fotografije pa lahko v poletnem času obiščete prijetno hladno Jakopičevo galerijo ter si ogledate dela madžarsko-francoskega fotografa Luciena Herveja. Poročamo tudi o 80-letnici Loškega muzeja ter vas vabimo na gorski literarni nokturno z naslovom Rime z gora.
V 55 krajih na 130 prizoriščih (muzeji in galerije) od predvečera do polnoči poteka že 17. Poletna muzejska noč, naš uvodni prispevek na temo prihaja iz Maribora. Posebej izpostavljamo te dni odprto razstavo antične grške tehnologije v ljubljanskem Cankarjevem domu, saj Evropa menda izhaja tudi iz antike! Predstavljamo tudi dobitnico letošnje Stritarjeve nagrade, prejemnike Župančičevih nagrad mestne občine Ljubljana, in letošnje nagrajence Levstikovih nagrad, ki jih ob 70-letnici nagrade podeljuje založba Mladinska knjiga. Bili smo na simpoziju z naslovom »Zemlja brez ljudi« v ljubljanski Kapelici, opozarjamo pa tudi na pereče stanje nevladnikov, zbranih okoli društva Asociacija. Sredi tedna so javno opozorili na neuresničene obljube o vladnem financiranju.
Teme današnje oddaje so: -\t33. Mednarodni grafični bienale, ki se začenja v Ljubljani, -\tmednarodni literarni festival Vilenica, ki so ga napovedali te dni, -\tletošnji Lirikonfest in njegovi nagrajenci, -\tpesniški festival Pranger, -\tPraški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora, -\tobnova slovenskih gradov, o kateri so govorili na posvetu na Ptuju -\tin program letošnjega Borštnikovega srečanja.
Neveljaven email naslov