Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Moda je povsod okoli nas, saj za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.
662 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Moda je povsod okoli nas, saj za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.
Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič. Gitici poezija vsekakor ni tuja, saj se z njo srečuje že od malih nog, ko ji je oče prebiral pesmi slovenskih pesnikov. Danes ima veliko slovenskih in tujih vzornikov, iz katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Zbirko bo kmalu mogoče kupiti, Gitica in Taja pa pripravljata tudi predstavitveni literarni večer. Pred več kot enim letom sem dobila idejo, da bi zbrala nekaj svojih pesmi ter jih podelila z drugimi - če sem jaz uživala ob pisanju, bo pa morda še kdo ob branju, mar ne? In tako nekako se je rodila ta zbirka : s Tajo Košir Popovič sva se poleti lotili projekta, namreč pesmi z moje strani ter fotografije z njene. Razgibana forma, več jezikov, proste misli in še mnogo srčnosti ter truda je bilo potrebnih, da sva po nekaj mesecih dobili v roke zbirko z naslovom Njej. Poezija me pripelje malo bližje k svobodi. Odkar sem napisala svojo prvo pesem, bi lahko rekla, da se vanjo potapljam vse globlje. Ustvarjati je tako izhod kot prihod domov, in brez tega je težko živeti. Kot pravijo - živim, da pišem in ravno obratno. Sama s seboj Praznina je zapolnjena. Oblivajo me oceani in morja. Skrbi me zapuščajo, tegobe popuščajo. Ne tonem, temveč lebdim!
Oskar Šubic je filmski navdušenec in režiser kratkih filmov, ki je skupaj s svojo snemalno ekipo prijateljev posnel že 15 kratkih filmov. Zanje je spisal scenarij, izbral igralce in se preizkusil v vlogi režiserja. V tokratnem Kulturomatu smo se z Oskarjem pogovarjali o ustvarjanju filmov, pisanju scenarija in drugem umetniškem ustvarjanju. Ker zaradi epidemije koronavirusa vsi ostajamo doma, je Oskar prosti čas izkoristil za načrtovanje novega filma. Napisal je scenarij in skupaj s prijatelji posnel film z naslovom Upor, katerega premiera sledi v pomladnih mesecih letošnjega leta.
Jakob Adamič Šeme se z gledališčem srečuje že od malih nog, ko je svoje prve predstave ustvarjal v zavetju domače sobe. Sledili so obiski večjih gledališč, pisanje dramskih besedil in vsakoletni obvezni nakup abonmaja. V drugem letniku je v sodelovanju z režiserjem Jušem A. Zidarjem in s sošolci ustvaril predstavo Razred. Kmalu je sledila ideja o samostojni gledališki predstavi, katere ustvarjanja se je lotil skupaj s sošolko in prijateljico Gitico Jakopin. Skupaj sta prevedla in zrežirala predstavo z naslovom Stena v morju. Svoje navdušenje nad gledališčem goji še naprej, čas, ki ga preživi doma zaradi epidemije koronavirusa, pa mu je dal nov zagon za ustvarjanje dramskih tekstov in ustvarjanje novih projektov.
Kinodvor vsako leto v sklopu festivala Kinotrip pripravi tudi Kinotripove predfestivalske delavnice. Na teh se mladi spoznavajo s postopki ustvarjanja filmov. Ela Romih, Lea Badovinac in Amadej Zalokar so se spoznali na delavnici snemanja videospotov, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom SCCA in Društvom Kraken. Pod budnim očesom mentorjev so tekom delavnic napisali scenarij, iskali snemalno lokacijo, priskrbeli kostumografijo, snemali in montirali svoj prvi videospot za skupino MRFY ter njihovo skladbo z naslovom U reki. Za snemanje so uporabili starejše modele fotoaparatov, v videospotu pa so povezovali črno-belo tehniko in se poigravali s svetlobo ter sencami. Videospote, ki so jih mladi ustvarili na delavnici, si je bilo možno ogledati na letošnjem 18. Luksuz Festivalu poceni filma.
Dnevi brez glasbe bi bili za marsikoga izgubljeni. Tudi za naša tokratna gosta oddaje Kulturomat, mlada Škofjeločana Karla Jemca in Matica Kamina, ki sta se odločila, da bosta te dni izkoristila ne le za poslušanje, temveč tudi za ustvarjanje glasbe. Že v osnovni šoli sta – kot bomo slišali, rada nastopala, čas, ko sta doma pa jima je dal nov zagon, da svoje glasbene izkušnje in ljubezen do glasbe še nadgradita. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Dora Šandor je mlada gimnazijka in pevka, ki prihaja iz okolice Ptuja. Že od nekdaj so jo zanimale različne stvari, svojo srečo pa je najraje iskala v športu in glasbi. V osnovni šoli se je ukvarjala z baletom, igrala rokomet in obiskovala solo petje, nato pa se je zaradi pomanjkanja časa morala odločiti, čemu se bo popolnoma posvetila. In izbrala je glasbo. Z njo se aktivno ukvarja od petega razreda, zdaj pa s svojim glasom osvaja mednarodne odre. Nastopila je na italijanskem festivalu Sanremo Junior, koprskem festivalu FeNS in na ptujskem Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Nežina ustvarjalna pot se je pričela v Mariboru, kjer se je pri štirih letih začela ukvarjati z baletom. Po končani nižji baletni šoli jo je v svoj ritem zvabil hiphop, ki jo je z vstopom v gimnazijo pripeljal v Ljubljano. Tu je pod mentorstvom že uveljavljenih plesalcev nadaljevala svojo plesno kariero. Pridružila se je plesni skupini Artifex, s katero je leta 2018 na IDO championship osvojila državno, evropsko in svetovno prvenstvo v hiphop koreografiji – formacija. Trenutno obiskuje Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani (NTF), kjer študira modno oblikovanje. Sama pravi, da so obdobja karentene težka, saj virtualni treningi niso prav nič podobni tistim v plesni dvorani. Ima pa zato več časa za ustvarjanje, v katerem je zasnovala prav poseben projekt, ki združuje ples, oblikovanje in slikanje. »Kadar slišim beat, plešem, Kadar v roke vzamem čopič, slikam, Kadar dobim idejo, kreiram. To je Neki«(vzdevek)
Zine (izg. zin) izhaja iz okrajšave angleške besede za revijo (magazine). Gre za publikacijo manjšega formata, natisnjeno v majhni nakladi. Praviloma je zine cenovno dostopen in izhaja neodvisno; prav to pa mu omogoča, da obravnava teme, ki so bodisi kontroverzne, neposredne ali nezanimive za klasične medije. Še posebej so bili priljubljeni v devetdesetih letih, danes pa ponoven razcvet doživljajo tudi v slovenskem prostoru. Tim Topić in Lan Anzeljc sta prijatelja, ki že vrsto let sodelujeta pri ustvarjanju raznih projektov. Nazadnje sta skupaj ustvarila fotografsko-pesniški zine z naslovom Rdeča Grud. Tim je ustvaril vizualno podobo publikacije, Lan pa je napisal pesmi, ki dopolnjujejo fotografije. »Rdeča grud je fotografsko-poezijsko delo na 52 straneh, ki prikazuje zgodbo tragičnega subjekta, bolj natančno tisto njegovo lastnost (strah, pohlep, jeza ...), ali tisti dogodek, ki zaznamuje njegovo zgodbo. Tako to delo prikazuje ta dogodek zamrznjen v času, in nam da možnost, da si ta dogodek lahko pobliže pogledamo. Lahko opazujemo njegovo spogledovanje s ključnim dogodkom (gospodično). Obenem ga pa konstantno lovi njegova prihodnost (maska). Konec ni jasen ...« (Odlomek iz uvodnika Rdeče grudi). Tim in Lan sta za pomoč prosila tudi svoje prijatelje, s katerimi sta oktobra 2019 v zgodnjih jutranjih urah izvedla fotografiranje na ljubljanskih ulicah. Nastale so izjemne fotografije v rdeče-belem odtenku, ki skupaj s poezijo opevajo tragičen subjekt moškega in iskanja njegove gospodične.
Glasba je povsod okoli nas. Glasba nas sprošča, navdušuje in nam krajša dolge karantenske dni. Za vsako skladbo ali albumom pa je skrit dolg proces pisanja besedil, ustvarjanja glasbene podlage, melodije in priprav na izdajo. To pot je prehodila tudi naša tokratna gostja, 20-letna gimnazijka Veronika Nikolovska, ki je v sklopu zaključnega projekta na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana napisala besedilo, posnela in izdala svoj glasbeni prvenec s prihajajočega albuma z naslovom Dancing through life – Ples skozi življenje. »Izražam se skozi umetnost, ustvarjanjem glasbe in pisanjem tekstov. Kot tudi s plesom, fotografijo, slikanjem in igro. Glasba mi daje občutek letenja. Vame vlije moč in občutek svobode. Brez nje enostavno ne bi mogla živeti.« (Veronika Nikolovska, odlomek iz Kulturomata). Veroniko glasba spremlja že od malih nog, resneje pa se je s pisanjem besedil in glasbe začela ukvarjat z vstopom v srednjo šolo. Tako je ob zaključku srednješolskega izobraževanja tudi sama napisala besedilo svoje prve skladbe, glasbeno pa jo je opremila s pomočjo prijateljev, pri čemer se je zgledovala po svojih glasbenih vzornicah. Skladbo, ki se je premierno odvrtela septembra 2020, je žanrsko umestila v pop. Veronika pravi, da so obdobja karantene zanjo težka, a hkrati koristna za njeno ustvarjanje, saj glasbi uspe nameniti več časa kot sicer. Upa pa, da se bo kmalu, kljub dolgi in ovinkasti poti ter nenavadnim razmeram, pričelo tudi snemanje njenega prvega albuma. Njenemu glasbenemu prvencu lahko prisluhnete na YouTube kanalu in v Kulturomatu.
V teh epidemično turbulentnih časih, ko sta kulturno in umetniško ustvarjanje skorajda onemogočena, uprizarjanje v javnosti pa v veliki meri zagotovo, je pravzaprav nuja in dolžnost predstavljati in izpostavljati tiste izjemne mlade ustvarjalce, ki kljub preprekam še vedno polno dihajo navdih in umetnost.Ena takšnih je vsekakor 18-letna dijakinja Gimnazije Poljane - Aiko Zakrajšek. Vsestranska umetnica, ki jo najbolj zanimata raziskovanje in ustvarjanje na področju igre in poezije, a si je že od osnovne šole bližnja tudi z violino, zborovskim petjem, fotografijo. V okviru festivala Kinotrip je posnela že 3 kratk efilme, dva sta že končana (eden je bil del projekta #Capsule2050, ki ga je organiziral znameniti španski muzej Reina Sofia), tretji pa je v procesu montaže, ki ga je zamaknila situacija s korono. Aiko je tudi članica društva Novi dijak in urednica šolskega časopisa, trenutno pa je tudi del zanimivega projekta Mlado Mladinsko in šolske produkcije Romea in Julije. Njen cilj je študij filmske režije na AGRFT, kratkoročnejši pa izid njene prve pesniške zbirke, ki nam jo bo predstvaila in pesmi tudi interpretirala, v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Čarovništvo je tema, ki je mladim poznana predvsem zaradi pravljic in številnih literarnih del in filmov. Nekaj pa jih poleg tega ve tudi, kaj je pripomoglo v nastanek teh mitov. Tadeja Bizilj in osnovnošolci z Osnovne šole Poljane bodo dan brez nočjo čarovnic v oddaji Kulturomat razmišljali o tradicionalnih mitih o čarovnicah, ki sežejo že v začetek konstruiranja družb in so se prenašali z ustnim izročilom in legendami. Kdo so bile čarovnice, zakaj so jih tako imenovali, kakšni so bili njihovi shodi, kje so se skrivale slovenske čarovnice in v katerih literarnih delih jih najdemo – o vsem tem to soboto.
Janez Ivačič je glasbenik in umetnik, ki prihaja iz okolice Maribora. Pri svojih 14-ih letih že osvaja odre mednarodnih festivalov. Prihaja iz glasbene družine, zato ne pomni, kdaj je začel prepevati in se ukvarjati z glasbo, saj je ta že od nekdaj del njegovega življenja. Svojo prvo skladbo je napisal v šestem razredu, zdaj pa za naslednje leto napoveduje svoj prvi album. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.
Kinotripov filmski festival se odvija že peto leto zapored, tokrat prvič v jesenskem času med 15.in 17. oktobrom. Ekipa sedmih srednješolcev je med poletnimi počitnicami pogledala 12 celovečernih filmov in izbrala tistih pet, ki ste si jih lahko ogledali na letošnjem festivalu. Mladi so prav tako sestavljali festivalsko knjižico, izbrali fotografije in napisali opise filmov, pomagala in vodila pa jih je mentorica Anja Benko.
Kranjski gimnazijci so že v preteklem šolskem letu izdali literarni zbornik Gimnazije Kranj Lu*čka, vendar so njegovo izdajo in predstavitev javnosti zaradi koronavirusa, prestavili na jesen. 24 dijakov je prispevalo 43 pesmi in 19 proznih besedil, zbornik pa v zaključeno celoto povezujejo ilustracije štirih dijakinj. Zbornik je tekom šolskega leta nastajal v sklopu krožka kretivnega pisanja, ki ga vodi mentorica in urednica Bernarda Lenaršič. Pogovarjali smo se z mentorico in urednico zbornika Bernardo Lenaršič, ki nam je predstavila vsebino in tradicijo zbornika ter nas v prispevku nagovorila k razmisleku o pomenu naslova Lu*čka. »Si upam v diktaturi originalnosti zagrešiti odklon, tako rekoč napako, in preprosto ponoviti kitajski pregovor, da je bolje prižgati svečko kot preklinjati temo? (Se že vračam k *.) Zamolčano. Neizgovorljivo. Cenzurirano. Poljubno. Izbirno. Igrivo. Vznemirljivo. Novo. Vstavi črko. Svojo.« (Odlomek iz uvodnika k zborniku Lu*čka, Bernarda Lenaršič). Svoje mnenje in občutke o ustvarjanju proznih besedil ter poezije, pa so nam podale tri sodelujoče dijakinje, Hana Bujanović Kokot, Jona Levar in Izabela Letonja.
Dijakinja drugega letnika gimnazije Kranj in njen delček proznega dela iz zbornika Lučka.
Delček proznega besedila Jone Lever, dijakinje tretjega letnika Gimnazije Kranj.
Božično-novoletni prazniki in s tem tudi počitnice, ki so jih predvsem šolarji nestrpno pričakovali, so končno tu. Že ves mesec december je poln prazničnega razpoloženja, praznični duh pa se bo v teh dneh zares razširil prav med vse. Na Osnovni šoli Maksa Durjave v Mariboru so imeli pred kratkim poseben dan, ki so ga namenili okraševanju in decembrskemu ustvarjanju. Med izdelovanjem smo zmotili petošolce, pred mikrofon pa povabili tudi Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta, ki nam je povedala, kako lahko tudi zdaj iz plodov narave izdelamo kaj zanimivega in kakšne začimbe ne smejo manjkati v praznični kuhinji. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
V Kulturomatu vam predstavljamo 18-letno Žaklino Krejič, ki obiskuje 4. letnik Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Njena velika ljubezen je risanje – in to ne česarkoli, temveč ljudi. Spoznajte portretistko, ki se je te umetnosti naučila sama, njeno občinstvo, njeni kritiki in učitelji pa so sledilci na Instagramu. In teh ni malo. Žaklino Krejič se je letos poleti preizkusila tudi kot igralka v mladinskem filmu Domine, ki bo na ogled prihodnje leto.
Neja Jeraj Sedej je srednješolka, ki ima do literature prav poseben odnos. Njen najljubši pesnik je France Prešeren, pravi, da so slovenski avtorji podcenjeni in da ji je žal, da jih njeni vrstniki ne razumejo tako, kot jih ona. Svoj prosti čas pa ne izkoristi le za branje, temveč tudi za pisanje. Izpod njenega peresa prihaja večinoma poezija, do sedaj ima dokončanih največ pesmi, predvsem lirsko-izpovednih, pa tudi kratke zgodbe in nekaj črtic, začela pa je tudi s pisanjem dveh romanov. Več o njenem ustvarjalnem delu, odnosu do slovenskih in tujih avtorjev pa tudi o branju poezije in proze slišite v tokratni oddaji Kulturomat. Z Nejo Jeraj Sedej se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
KLT by WHITEMAN ft GF je punk rock zasedba iz Trbovelj, ki je po več letnem delovanja konec novembra izdala svoj studijski prvenec. Včeraj so imeli na domačih tleh predstavitveni koncert, na katerem se jim je pridružil še Jani Kovačič in prijateljska zasedba Suha Južina. Lea Ogrin pa jih je ujela nekaj dni prej.
Neveljaven email naslov