Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Labirinti sveta

18.05.2018

Severna Koreja je v prepričanju, da so skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike v nasprotju z zgodovinsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med Korejama, s katero sta se državi zavezali, da se bosta vzdržali sovražnih dejanj ena proti drugi, odpovedala načrtovane pogovore o spravi z Južno Korejo in zagrozila z odpovedjo vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom 12-ga junija v Singapurju. Medtem je iranska diplomatska ofenziva je osamila ZDA v njenem nasprotovanju jedrskemu sporazumu. Avtorica: Rajka Pervanje.

Iranska diplomatska ofenziva je osamila ZDA v njenem nasprotovanju jedrskemu sporazumu

Severna Koreja je v prepričanju, da so skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike v nasprotju z zgodovinsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med Korejama, s katero sta se državi zavezali, da se bosta vzdržali sovražnih dejanj ena proti drugi, odpovedala načrtovane pogovore o spravi z Južno Korejo in zagrozila z odpovedjo vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom 12-ga junija v Singapurju.

Voditelj na nacionalni severnokorejski televiziji je z značilnim tonom povedal:

‘Še preden se je posušilo črnilo podpisa pod zgodovinsko deklaracijo z dne 27-ga aprila, so južnokorejske oblasti in ZDA začele vojaške vaje proti Severni Koreji. To je groba in pokvarjena provokacija proti mirovnim naporom in dobrim nameram Severne Koreje, ki je povzročila globoko zaskrbljenost in razočaranje.’

Pjongjang seveda ni pozabil lekcije, ko so libijskega diktatorja Muamarja Gaddafija po tem, ko se je odpovedal orožju za množično uničevanje, strmoglavili in ubili.

Kar pa je presenetilo ta teden, je bil ameriški odgovor na severnokorejski preobrat. Nobenih Trumpovih tvitov, le pomirljive informacije o nadaljevanju priprav na srečanje in celo – ZDA so oklestile vojaške vaje z izključitvijo jedrskih bombnikov in lovskih letal.

Ob ponedeljkovi otvoritvi ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu so izbruhnili množični protesti Palestincev na meji med Gazo in Izraelom. Izraelska vojska je pri tem ubila 60 Palestincev, več kot 2 tisoč 700 pa jih je ranila.

Posebni koordinator Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces Nickolay Mladenov:

‘Za ljudi v Gazi je bil to dan tragedije. Ni drugih besed za opis tega, kar se je zgodilo. Ni opravičila za ubijanje. Ni opravičila, nikomur to ne služi, zagotovo to ni v prid miru.’

Združene države Amerike so blokirale sprejetje izjave Varnostnega sveta, s katero bi pozvali k neodvisni preiskavi nasilja. Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda je povedala, da sodišče pozorno beleži vse zločine, ki sodijo v njegovo pristojnost.

Združene države Amerike želijo, da bi mednarodna skupnost dosegla nov dogovor glede iranskega jedrskega programa, podjetjem, tudi ne-ameriškim, ki poslujejo z Iranom, pa grozijo s sankcijami.

Preostale podpisnice sporazuma z Iranom, s katerim se je ta odpovedal vojaškemu jedrskemu programu v zameno za ukinitev sankcij, to so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska se s tem ne strinjajo in pozivajo ZDA naj ostane zavezana k sporazumu iz leta 2015.

Nemška kanclerka Angela Merkel:

‘Mi, Nemčija, Velika Britanija in Francija menimo, da iranski jedrski sporazum zagotovo ima pomanjkljivosti, vendar je to sporazum, ki bi se ga morali držati.’

Evropska unija namerava zgodovinski sporazum zaščititi z zakonodajo, ki bo preprečila izvršljivost ameriških sankcij v Evropski uniji.


Labirinti sveta

878 epizod


Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.

Labirinti sveta

18.05.2018

Severna Koreja je v prepričanju, da so skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike v nasprotju z zgodovinsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med Korejama, s katero sta se državi zavezali, da se bosta vzdržali sovražnih dejanj ena proti drugi, odpovedala načrtovane pogovore o spravi z Južno Korejo in zagrozila z odpovedjo vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom 12-ga junija v Singapurju. Medtem je iranska diplomatska ofenziva je osamila ZDA v njenem nasprotovanju jedrskemu sporazumu. Avtorica: Rajka Pervanje.

Iranska diplomatska ofenziva je osamila ZDA v njenem nasprotovanju jedrskemu sporazumu

Severna Koreja je v prepričanju, da so skupne vojaške vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike v nasprotju z zgodovinsko deklaracijo o normalizaciji odnosov med Korejama, s katero sta se državi zavezali, da se bosta vzdržali sovražnih dejanj ena proti drugi, odpovedala načrtovane pogovore o spravi z Južno Korejo in zagrozila z odpovedjo vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom 12-ga junija v Singapurju.

Voditelj na nacionalni severnokorejski televiziji je z značilnim tonom povedal:

‘Še preden se je posušilo črnilo podpisa pod zgodovinsko deklaracijo z dne 27-ga aprila, so južnokorejske oblasti in ZDA začele vojaške vaje proti Severni Koreji. To je groba in pokvarjena provokacija proti mirovnim naporom in dobrim nameram Severne Koreje, ki je povzročila globoko zaskrbljenost in razočaranje.’

Pjongjang seveda ni pozabil lekcije, ko so libijskega diktatorja Muamarja Gaddafija po tem, ko se je odpovedal orožju za množično uničevanje, strmoglavili in ubili.

Kar pa je presenetilo ta teden, je bil ameriški odgovor na severnokorejski preobrat. Nobenih Trumpovih tvitov, le pomirljive informacije o nadaljevanju priprav na srečanje in celo – ZDA so oklestile vojaške vaje z izključitvijo jedrskih bombnikov in lovskih letal.

Ob ponedeljkovi otvoritvi ameriškega veleposlaništva v Jeruzalemu so izbruhnili množični protesti Palestincev na meji med Gazo in Izraelom. Izraelska vojska je pri tem ubila 60 Palestincev, več kot 2 tisoč 700 pa jih je ranila.

Posebni koordinator Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces Nickolay Mladenov:

‘Za ljudi v Gazi je bil to dan tragedije. Ni drugih besed za opis tega, kar se je zgodilo. Ni opravičila za ubijanje. Ni opravičila, nikomur to ne služi, zagotovo to ni v prid miru.’

Združene države Amerike so blokirale sprejetje izjave Varnostnega sveta, s katero bi pozvali k neodvisni preiskavi nasilja. Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda je povedala, da sodišče pozorno beleži vse zločine, ki sodijo v njegovo pristojnost.

Združene države Amerike želijo, da bi mednarodna skupnost dosegla nov dogovor glede iranskega jedrskega programa, podjetjem, tudi ne-ameriškim, ki poslujejo z Iranom, pa grozijo s sankcijami.

Preostale podpisnice sporazuma z Iranom, s katerim se je ta odpovedal vojaškemu jedrskemu programu v zameno za ukinitev sankcij, to so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska se s tem ne strinjajo in pozivajo ZDA naj ostane zavezana k sporazumu iz leta 2015.

Nemška kanclerka Angela Merkel:

‘Mi, Nemčija, Velika Britanija in Francija menimo, da iranski jedrski sporazum zagotovo ima pomanjkljivosti, vendar je to sporazum, ki bi se ga morali držati.’

Evropska unija namerava zgodovinski sporazum zaščititi z zakonodajo, ki bo preprečila izvršljivost ameriških sankcij v Evropski uniji.


01.12.2023

Prividi ukrepanja

Nekajdnevna prekinitev spopadov v palestinski enklavi Gaza prinaša več vprašanj, kot je odgovorov. Nihče od vpletenih še ne govori o miru, le orožje je za nekaj dni malce potihnilo. Palestinsko-izraelski spor je znova stopil v ospredje mednarodne politike, ki vse manj pozornosti posveča ruski okupaciji Ukrajine. Mir je še naprej oddaljena možnost. Dubaj v teh dneh gosti podnebno konferenco, kar je nedvomno paradoks. Zalivske države namreč predstavljajo središče svetovne naftne industrije, osrednje postavke podnebnega ukrepanja pa so vezane predvsem na razogljičenje industrije in transporta.


24.11.2023

Labirinti sveta: Tesnobno premirje v Gazi

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.


17.11.2023

Politična indiferenca do katastrofe v Gazi podaljšuje trpljenje Palestincev

Izraelski napadi na Palestince v Gazi na različne bregove postavljajo politike različnih držav, v zahodnih državah pa tudi politike in na drugi strani volilce, humanitarne in druge nevladne organizacije. V državah, ki na vse bolj teoretični ravni podpirajo svobodo govora, iščejo razloge za preganjanje protestnikov v podporo miru v Gazi, omalovažujejo politike, ki podprejo premirje namesto krajših prekinitev, ob izpostavljanju politično nekorektnih dejstev so ljudje označeni kot antisemitisti. V senci nasilja v Gazi se odvija nadaljnje onesnaževanje okolja, konflikt v Ukrajini in drugi.


10.11.2023

Premori za humanost

Palestinska enklava Gaza in predvsem civilisti so že mesec dni tarča neprekinjenega izraelskega napada iz zraka, s kopnega in morja. Število žrtev je preseglo deset tisoč. Izrael naj bi zdaj pod pritiski mednarodne skupnosti privolil v humanitarne premore. Medtem pa je že slišati različne razmisleke o upravljanju Gaze po Hamasu.


03.11.2023

Maščevanje, usmiljenje in odpuščanje

Svet lahko v teh dneh opazuje in čaka, kako neusmiljen bo izraelski obračun s Hamasom in koliko civilistov bo izgubilo življenje kot kolateralna škoda. Opozorila in skrbi Združenih narodov so naletela na gluha ušesa, celo več, izzvala so žolčne reakcije na izraelski strani. Bi sploh lahko bilo drugače se medtem sprašujemo in hkrati ugotavljamo, da demokracija po svetu močno nazaduje.


27.10.2023

Otroci v Gazi plačujejo grozljiv davek

Obup in trpljenje prebivalcev Gaze se stopnjuje. Izraelska stran napoveduje, da bo vztrajala z napadi vse do končnega uničenja skrajnega gibanja Hamas. Pozivi mednarodne skupnosti k miru niso obrodili sadov, Izrael se je zapletel še v besedni spor z Organizacijo združenih narodov in Turčijo. V senci bližnjevzhodnega konflikta pa še naprej divja vojna v Ukrajini.


20.10.2023

Obdobje vojn

Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.


13.10.2023

Bližnji vzhod v ognju

Bližnji vzhod je spet v plamenih. Po brezumnem, zločinskem napadu oborožencev Hamasa na južni Izrael, se izraelska vojska maščuje z vso silo z bombardiranjem Gaze. Na obeh straneh najbolj trpijo civilisti. Različne države pozivajo na mir, opozarjajo na pravico Izraela, da se brani, a naj hkrati upošteva vojno pravo. Kot da teden še ne bi bil dovolj težak, se je zgodil še hud potres na zahodu Afganistana.


06.10.2023

Labirinti sveta

Teden je minil v luči podeljevanja Nobelovih nagrad, med njimi tudi za mir, za katerega se zdi, da tudi v Evropi postaja vse bolj krhka dobrina. Evropska unija tudi z manifestnim zasedanjem zunanjih ministrov povezave v Kijevu skuša prepričati Ukrajino, da jo bo podpirala, dokler bo to potrebovala, a ima vse več njenih članic zaradi takih ali drugačnih razlogov do tega vse več zadržkov. Članice 27-terice pa že leta razdvaja tudi vprašanje migracij, na papirju so sicer ta teden na tem področju dosegle korak k poenotenju. Na pragu politične krize so tudi ZDA, analitiki ocenjujejo, da pomeni odstavitev predsedniškega doma predpripravo na vnovičen prihod Donalda Trumpa.


29.09.2023

Migracije naše vsakdanje

Nedeljsko nasilje na Kosovu je v ospredje znova postavilo neurejene razmere in razmerja med Beogradom in Prištino. Vladi druga drugi pripisujeta krivdo za nasilje, prizadevanja za ureditev odnosa med državama pa so očitno povsem zastala. Gorski Karabah je prizorišče najbrž največjega preseljevanja naroda v sodobni zgodovini severne poloble. Po uspešni vojaški operaciji azerbajdžanske vojske je območje dolgoletnega zamrznjenega spora zapustila polovica etničnega armenskega prebivalstva. Drugačne, a vendarle migracije, zaposlujejo evropske države, ki iščejo ustrezne skupne pristope za zmanjšanje števila nezakonitih prihodov v Evropsko unijo.


22.09.2023

Zahtevni časi za svet in Organizacijo združenih narodov

V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.


15.09.2023

Pravo ravnovesje

Poletje naravnih nesreč se še ni končalo. V tem tednu je bila najhuje prizadeta severna Afrika, s potresom v Maroku in poplavami v Libiji. Število žrtev obeh nesreč še vedno raste. Srečanje Vladimirja Putina in Kim Džong Una kaže, da je Rusija vse manj izbirčna glede zavezništev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča Unija, v letnem nagovoru poskušala izžarevati energijo in optimizem.


08.09.2023

Vremenska kataklizma

Narava je to poletje pokazala vso svojo moč, saj so vremenske ujme vse pogostejše in močnejše. Po neznosni vročini in številnih gozdnih požarih so zdaj Grčijo, Španijo, Turčijo in Bolgarijo prizadele še hudourniške poplave, ki so terjale več smrtnih žrtev. V Grčiji je v enem dnevu padlo največ dežja, odkar v državi beležijo te podatke.


01.09.2023

Skrajni čas za streznitev

»Ob vseh negotovostih, s katerimi se soočamo, pa je nekaj gotovo, in sicer (to bo zvenelo cinično), da bodo posledice podnebnih sprememb vse hujše.« To, kar smo na Blejskem strateškem forumu slišali od predstavnika Svetovnega programa za hrano, že vemo. Vemo tudi, da je nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Vendar se ti v resnici še naprej povečujejo, in to ob močni finančni podpori držav, z javnim denarjem. Medtem pa se končuje še eno poletje, ki so ga zaznamovale skrajnosti, tako temperaturne kot padavinske.


25.08.2023

Prigožinova smrt je bila napovedana

Natanko dva meseca po šokantnem vojaškem pohodu skupine Wagner proti Moskvi je v sumljivih okoliščinah umrl vodja skupine Jevgenij Prigožin. Bilo je le vprašanje časa, so enotni odzivi iz tujine. V Labirintih sveta bomo preverili tudi, kaj so sklenili voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike na vrhu skupine Brics v Johannesburgu. Govorili pa bomo tudi o velikem nezadovoljstvu, ki ga je v vzhodni Aziji povzročilo izpuščanje obdelane radioaktivne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi..


18.08.2023

Labirinti sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.


11.08.2023

Ujme - nova realnost

Medtem ko smo bili julija v svetu priča rekordnim temperaturam zraka in oceanov, se je nad Slovenijo razprlo nebo, ki je zaradi pretoplih temperatur absorbiralo občutno večje količine vodnih hlapov, kot jih je lahko v preteklosti. Narava pa kaže zobe tudi v drugih delih sveta. Z nevihtami in poplavami se srečujejo tudi na severu Evrope in na vzhodu ZDA, medtem ko vzhodni del Evrope pestijo visoke temperature in požari; v Peruju je že več mesecev suša, seznam ujm pa se še nadaljuje. Več v Labirintih sveta v petek ob 14.30.


04.08.2023

Pogled v nebo

Za afriško državo Niger smo do pred kratkim komaj vedeli, v zadnjih dveh tednih pa se je izkazalo, da je pomembna domina v igri velesil. Še bolj je to izrazito v Ukrajini, saj tamkajšnji konflikt vpliva na velik del sveta, zaradi zastojev pri izvozu žita bodo posledice najbolj občutili najrevnejši. Ti so tudi najbolj prizadeti zaradi vse višjih temperatur in nepredvidljivih vremenskih pojavov. Nepredvidljivost pa je ena glavnih lastnosti nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kljub temu da ga bremeni že tretja obtožnica, vztraja, da se bo naslednje leto poskusil vrniti v Belo hišo.


28.07.2023

Vrtiljak

Vročina, suša, uničujoči vetrovi, nalivi, neurja. Brez ogljičnega odtisa ljudi skrajni vremenski pojavi ne bi bili tako skrajni, prav tako ne tako pogosti, kot so. Živeti s podnebnimi spremembami in obenem spremeniti ravnanja, da bi bil v prihodnje človeški odtis manjši, sta trenutni, a vendar že kar večni temi prilagajanja. Španija je izmed najbolj vročih držav, konec prejšnjega tedna so tam izvedli še volitve, na katerih pa so bili bolj pomembni kot zmagovalci skrajno desni poraženci. Kdo bo zmagovalec izraelske bitke za pravosodno reformo? Kritiki so za zdaj kot poraženca označili pravno državo in demokracijo. Labirinti sveta nas tokrat vodijo tudi v Niger, kjer v teh dneh očitno poteka vojaški prevrat.


21.07.2023

Vreme

V manj kot enem tednu smo tudi v Sloveniji doživeli tako izjemno visoke temperature kot huda neurja z močnim vetrom in nalivi. To je le del nove normalnosti, kot smo jo zaradi svojega načina življenja ustvarili ljudje sami. Podnebne spremembe že povzročajo veliko gospodarsko škodo ter ogrožajo zdravje in življenje ljudi in pridelavo hrane. Kljub izredno visokim temperaturam v teh dneh in že več mesecev trajajoči suši pa ima v Španiji velike možnosti za uspeh na nedeljskih volitvah stranka, ki med drugim zanika nujnost blaženja podnebnih sprememb.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov