Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Upanje za preživetje ljudi po najhujšem potresu v Turčiji doslej, se ob temperaturah pod lediščem ter brez vode in hrane vse bolj zmanjšuje. Medtem ko ukrajinski regiji Doneck bijejo najdlje trajajočo bitko od začetka ruskega napada, Evropska Unija napoveduje nove sankcije proti Rusiji, Nato pa priznava, da vojna izčrpava zaloge streliva zavezništva. In medtem ko v ZDA posvečajo veliko pozornosti neznanim letečim predmetom, so najprominentnejši mediji popolnoma ignorirali objavo pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, v kateri trdi, da so eksploziv pod Severni tok podstavili ameriški potapljači, aktivirali pa Norvežani. Več v Labirintih sveta, tokrat jih je pripravila Rajka Pervanje.
897 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Upanje za preživetje ljudi po najhujšem potresu v Turčiji doslej, se ob temperaturah pod lediščem ter brez vode in hrane vse bolj zmanjšuje. Medtem ko ukrajinski regiji Doneck bijejo najdlje trajajočo bitko od začetka ruskega napada, Evropska Unija napoveduje nove sankcije proti Rusiji, Nato pa priznava, da vojna izčrpava zaloge streliva zavezništva. In medtem ko v ZDA posvečajo veliko pozornosti neznanim letečim predmetom, so najprominentnejši mediji popolnoma ignorirali objavo pulitzerjevega nagrajenca Seymourja Hersha, v kateri trdi, da so eksploziv pod Severni tok podstavili ameriški potapljači, aktivirali pa Norvežani. Več v Labirintih sveta, tokrat jih je pripravila Rajka Pervanje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Prebivalci Združenega kraljestva in skupnosti narodov so se v ponedeljek poslovili od Kraljice Elizabete II. Nekateri so v dneh pred pogrebom čakali tudi več kot 14 ur, da so se poklonili spominu na nekdanjo kraljico. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči več vojaških neuspehov v Ukrajini napovedal delno mobilizacijo ruskih državljanov, kar strokovnjaki označujejo kot znak šibkosti, a obenem pripravo na še daljšo vojno. V Iranu vre, v več mestih se vrstijo protesti proti strahovladi teokratske diktature.
Odšla je ikona britanskega 20. stoletja, Združeno kraljestvo in skupnost narodov pod britansko krono je dobila novega kralja. Medtem se na južni strani Rokavskega preliva vrh evropske politike ukvarja z vprašanji lastne usode v času, ko pričakovanje zime terja odzivnost na posledice vojne v Ukrajini. Ta prinaša spremembe na bojnem polju, ko obrambne sile vzpostavljajo nadzor nad delom vnovič pridobljenega ozemlja.
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in tudi številne po svetu je pretresla včerajšnja smrt angleške in škotske kraljice Elizabete II. Poosebljala je svojo dobo, saj je bila na prestolu kar sedem desetletij. Svet se kljub tej smrti vrti naprej in se sooča z različnimi težavami od vojne v Ukrajini do posledic podnebnih sprememb.
Teden mineva v znamenju priprav na zimo, cene energentov rastejo. Številne države po Evropi skušajo čim bolj zamejiti vplive naraščajočih cen, inflacije, ki je v evrskem območju na leti ravni presegla 9 odstotkov, kar je nova rekorda raven. V noči na sredo je umrl zadnji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je odigral ključno vlogo pri koncu hladne vojne.
Uresničile so se napovedi, da bo Rusija na obletnico ukrajinske samostojnosti pripravila neprijetno presenečenje. Hkrati je v sredo minilo tudi pol leta od začetka vojne, za katero postaja jasno, da bo trajala še dolgo. Donald Trump ima znova vse večji vpliv na politično dogajanje v ZDA, zaenkrat prek kandidatov na vmesnih volitvah. Ob političnih krizah na vseh koncih sveta (Italija, Finska, Pakistan, Kenija, Avstralija) pa velik del svetovnega prebivalstva močno skrbijo suša ter grozeči energetska in prehranska kriza. Kljub vsemu pa se sem in tja najdejo tudi dobre novice, ki nas spomnijo, da vse le ni tako brezupno.
Potem, ko je norveško javnost razburila evtanazija Freye, pol tone težke samice mroža, se zdi, da se normalni del sveta ukvarja s pregovorno normalnimi zadevami. Pogojno rečeno, pa se nenormalni del istega sveta ukvarja z usodnim vprašanjem preživetja naroda, ki mu vodja nekega drugega naroda odreka pravico do obstoja. Vojna v Ukrajini bo kmalu zaokrožila tragični polletni cikel, odkar je Rusija napadla veliko sosedo. Problem za Ukrajino je, da obstaja in to je pogled, ki je globoko zasidran v ruski kulturi.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Ta teden smo obeležili svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni, do konca leta pa je še pet mesecev. V tokratnih Labirintih sveta tudi o zmanjšanju porabe plina v Evropski uniji za 15 odstotkov do marca 2023 ter o obisku papeža Frančiška v Kanadi, kjer se je ponovil opravičilo zaradi vloge, ki jo je imela katoliška cerkev pri prisilnem šolanju staroselskih otrok od leta 1894 do leta 1947.
Dočakali smo trenutek, ko nam politiki ne obljubljajo boljših, ampak slabše čase. Tudi če nas skuša kdo pomiriti, se hitro najde drugi, ki pove, da najhuje šele prihaja. Evropo pesti peklenska vročina. Ko bo poletja konec, pa se bomo morali pripraviti na mrzla stanovanja in dražjo hrano. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi se znali dogovoriti za mir v Ukrajini. A to je že daleč od moči evropskih politikov.
Vsak pogled v vesolje bi v nas moral sprožiti misel, kako majhen je v resnici naš planet. Ki pa je kljub temu edini dom, ki ga imamo in ki nam omogoča preživetje – če le ne bomo vsega pokvarili mi sami. Podnebna kriza je namreč dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in v okviru katerega sta nov vročinski val in huda suša v Evropi le delček njegovih posledic. Še vedno pa lahko vplivamo na to, kako hude bodo te posledice. Ob tem zavedanju so dnevnopolitična vprašanja v resnici nepomembna.
Svet se sooča s skrajnimi vremenskimi posledicami: sušami, hudimi neurji. Zaradi previsokih temperatur je prišlo do tragedije na Marmoladi, ko je odlomljeni del ledenika pod sabo pokopal več plezalcev. Vojna v Ukrajini še traja, v petek bo Državni zbor nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vse hujša je tudi energetska kriza v Evropski uniji, cene energentov zvišujejo tudi špekulanti velikih energetskih družb. Zaradi političnih škandalov je kot vodja Konzervativne stranke odstopil britanski premier Boris Johnson. Vlado bo vodil še do jesenskih volitev Poletje je torej vroče tako ali drugače.
Kako so se Američanke morale vrniti v razmere, ki so jih doživljale njihove babice, prababice? Iščemo Arhimedovo točko in najdemo jo sprva na Bavarskem, kjer je smer gibanja sveta določala sedmerica voditeljev gospodarsko najrazvitejših držav, in sledimo njenemu premiku v središče Pirenejskega polotoka, kjer so sestankovali šefi članic globalno najmočnejše obrambne združbe.
Nemčija in Francija, gonilni sili Stare celine, iščeta načine, kako bolje povezati EU in najti ustrezne rešitve za sodobne izzive. Rusija je z vojno v Ukrajini odprla nova varnostna, gospodarska, geopolitična in energetska vprašanja. Glasniki ruske nacionalne ideje cinično dvomijo v možnost obstaja napadene Ukrajine, hkrati pa razloge za sankcije pripisujejo domnevno »rusofobni in protiruski politiki« Bruslja. Kako naprej, ko vojni (še) ni videti konca? Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Svojo priložnost ob tem vidijo v Srbiji in Republiki Srbski. Če bodo meje spreminjali v Ukrajini, zakaj se ne bi še na Balkanu, si mislijo. Članstvo v Evropski uniji je zdaj drugorazredno vprašanje. Ozirajo se tudi proti Kitajski, ki utrjuje svojo pomorsko usmerjenost, a je še daleč od tega, da bi se ta postavila na stran Rusije. Nehvaležni časi so to za Evropo in Slovence. Bomo spet postavljeni pred vprašanje, je bolje z Rusi ali s Prusi?
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
NAPOVED: Ameriško javnost je pretresel drugi najhujši strelski pohod v šolah v zgodovini, kar je v Združenih državah znova obudilo razprave o zaostritvi zakonodaje o orožju. Politična in gospodarska elita v Davosu za svet ne napoveduje svetlih časov, ampak popolno nevihto. Vojna, virusi, podnebne spremembe in draginja so najtežji izzivi, ki so pred nami. Več v Labirintih sveta, pripravila jih je Sandra Krišelj
NAPOVED: Odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato je napaka, ki pa ne ogroža neposredno Rusije, če le v teh državah ne bodo namestili Natove vojaške infrastrukture. Tak je odziv uradne Moskve na prošnjo teh dveh skandinavskih držav za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Vojna v Ukrajini je povzročila že več deset tisoč civilnih žrtev in je močno spremenila ter še bolj polarizirala svet. Ta pa bi se moral poenotiti, če bi želelo človeštvo ukrepati proti skupni grožnji, podnebnim spremembam.
Neveljaven email naslov