Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojna v Ukrajini se nadaljuje s hudimi boji v Bahmutu in ruskimi zračnimi napadi. V Franciji vre zaradi napovedane pokojninske reforme. Ob dogodkih, ki so v ospredju medijev pa ves čas poteka huda okoljska kriza. Umikajoča se zima je bila v Evropi druga najtoplejša, v zahodnem delu stare celine pa je že dolgo ena od najhujših suš. Vsaj OZN je dosegla načelni dogovor o zaščiti 30% svetovnih oceanov.
897 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Vojna v Ukrajini se nadaljuje s hudimi boji v Bahmutu in ruskimi zračnimi napadi. V Franciji vre zaradi napovedane pokojninske reforme. Ob dogodkih, ki so v ospredju medijev pa ves čas poteka huda okoljska kriza. Umikajoča se zima je bila v Evropi druga najtoplejša, v zahodnem delu stare celine pa je že dolgo ena od najhujših suš. Vsaj OZN je dosegla načelni dogovor o zaščiti 30% svetovnih oceanov.
Medtem, ko na olimpiadi v Tokiu padajo novi rekordi, je Grčijo, Turčijo in Bolgarijo prizadel zgodovinski vročinski val s katastrofalnimi požari. Politično opustošenje je tudi na beloruskih tleh. V pričakovanju prve obletnice pregovorno ukradenih predsedniških volitev se vrstijo mednarodne kritike o nedopustnem ravnanju avtokrata Lukašenka. Ne nazadnje je nanj opozorila tudi mlada beloruska atletinja Timanovska, ki se je uprla predčasni prisilni napotitvi z olimpijskih iger v domovino in zaprosila za humanitarni vizum. Kot je bilo pričakovati po vojaškem umiku ameriških enot talibanski režim postopoma prevzema nadzor nad vse večjih delom ozemlja v deželi pod Hindukušem.
Športno dogajanje na olimpijskih igrah v Tokiu je popestrilo čas poletnih dopustov in kislih kumaric. Novice o nadležni pandemiji novega koronavirusa so se vsaj za nekaj tednov umaknile v drugi plan. Vse bolj vroče je v Afganistanu, kjer se ob umiku ameriških in drugih zavezniških sil krepi nasilje. V Labirintih sveta bomo tudi osvetlili tudi razmere na Kubi, ki jo zaradi slabih življenjskih razmer pretresa vse večje nezadovoljstvo prebivalcev.
Osem let je minilo, odkar je Edward Snowden razkril, da obveščevalne službe vdirajo v našo zasebnost, medtem ko mi brskamo po spletu. Afera, povezana z izraelskim programom Pegasus, pa je pokazala, da je dovolj že, če imamo v žepu pametni telefon. Vohuni tako ne opazujejo le sovražnikov, tarče so tudi zavezniki, novinarji, praktično vsi mi. Dogaja se to, kar so mnogi napovedovali ob pričakovanju ameriškega umika iz Afganistana. Talibani nadzirajo večji del države. Njihov teror pa spominja na čas pred ameriškm posredovanjem. Kaj to pomeni v okviru rusko-ameriških donosov in odnosov s Kitajsko? O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.
NAPOVED. Evropska unija namerava odločno ukrepati zoper podnebne spremembe, k temu bomo morali prispevati prav vsi državljani. Zaradi revščine in pomanjkanja hrane je na Kubi izbruhnilo silovito nezadovoljstvo, oblasti v Havani pa so prst znova uperile v Združene države Amerike. Bo potrdilo o cepljenju proti covidu-19 postalo vstopnica za normalno življenje? Tudi o tem v Labirintih sveta ob 14.30 na Prvem. Pripravila jih je Sandra Krišelj.
Že v začetku poletja se spopadamo z novimi vročinskimi rekordi. V državah, o katerih smo se še nedavno učili, da so za njih značilna poletja s temperaturami okrog 20 stopinj, se morajo učiti, kako preživeti pri skoraj 50 stopinjah Celzija. Ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so bili poslanci Evropskega parlamenta kritični do premajhnih podnebnih ambicij naše države, pa tudi do razmer glede vladavine prava in svobode medijev. Hud napad na novinarstvo pa se je zgodil na Nizozemskem. Preiskovalni novinar Peter R de Vries, ki so ga ustrelili v središču Amsterdama, se bori za življenje.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Iran je izvolil novega predsednika, ultrakonservativnega klerika Ebrahima Raisija. Prihod človeka, ki Združene države označuje s satanom, v Rusiji razumejo kot premik h konsolidaciji razmer v regiji. Novega vodjo imajo tudi avstrijski svobodnjaki: Herbert Kickl navdih išče pri Jörgu Haiderju. Orban Viktor zanikuje pristojnosti evropskih institucij, mednarodno javnost pa pušča osuplo, ko zakonsko prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje s temo LGBT.
Evropska turneja ameriškega predsednika daje vtis, da so se v čezatlantske odnose vrnili že skoraj pozabljeni časi dostojnosti, spoštljivosti ter poudarjanja skupnih interesov. Joe Biden je ponudil vtis ameriškega voditeljstva, a evropska stran je po štirih letih trumpizma zelo zadržana. Ključna stična točka so očitno postali pristopi Kitajske ter Rusije, medtem ko se vsebinsko ameriško-evropski odnosi čez noč še ne bodo uredili. Podobno, kljub sredinemu sestanku Bidena z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, velja za odnose med hladnovojnima tekmicama. Teden zaznamuje tudi konec 12-letne vladavine Benjamina Netanjahuja v Izraelu.
Medtem ko se en najpremožnejših zemljanov veseli potniškega poleta na rob vesolja, se na ljubi zemljici vse več prebivalcev bori za preživetje. Teden sicer izstopa s premišljeno politično strukturirano turnejo ameriškega predsednika, ki prvič po prisegi, na stari celini krepi partnerstvo z evropskimi in Nato zavezniki. Da bodo tudi njegovi kasnejši pogovori s predsednikom Putinom vznemirljivi, opozarja dejstvo, da so ruske oblasti politično amputirale opozicijo. Zahodni Balkan, ki bo tudi tema Bidenove turneje, je delno pomirjen s potrditvijo prvostopenjske sodbe haaškega tribunala generalu Mladiću, ki bo do konca svojega življenja ostal v zaporu.
Ta teden je zaznamovalo padanje okostnjakov iz omar. Kanadska vlada ob odkritju 215 posmrtnih ostankov otrok v katoliških internatih od papeža Frančiška zahteva opravičilo, staroselcem, ki se v kanadski družbi še vedno srečujejo z rasnimi predsodki, pa je obljubila preiskavo tudi drugih skritih grobišč. V ZDA so zaznamovali 100. obletnico od pokola v premožni temnopolti četrti v Tulsi v Oklahomi, ko je oborožena množica belcev v treh dneh pobila približno tristo ljudi. Kitajska se po nedavno objavljenem popisu prebivalcev boji posledic staranja prebivalstva, zato je družinam dovolila namesto enega in pozneje dveh - po tri otroke, kar pa zaradi visokih stroškov vzgoje otroka in slabih pogojev v službah za matere najverjetneje ne bo imelo velikega učinka.
Nič kaj spodbudne stvari se ne dogajajo na tem svetu. Večji in manjši diktatorji merijo svoje moči, tisti z več domišljije celo grozijo s svetovno vojno. Upanje vzbuja napovedano srečanje med predsednikoma Putinom in Bidnom, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi. Se bosta dogovorila vsaj to, da z vojno ne bodo grozili samodržci, kot je Aleksander Lukašenko? Prav velikih dosežkov ženevskega sestanka ni pričakovati, pa vendar je že samo osebno srečanje voditeljev najbolj oboroženih držav na svetu korak naprej za mir v svetu dobra novica. Tako kot je pozitivno, da gredo pogovori glede iranskega jedrskega programa v pravo smer, pa da je v Palestini zavladala vsaj približna prekinitev ognja. Nam pa preostane, da politične zgodbe ne postanejo del naših življenj in da prijatelje in tiste, ki to niso, izbiramo sami, po lastni želji in ne po politični pripadnosti. O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj.
Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.
Izraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o desetinah smrtnih žrtev, med njimi tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Vzbudilo se je upanje o pravičnejši družbi brez sistemskega rasizma, ko je porota v ZDA obsodila nekdanjega policista, pod kolenom katerega se je zadušil temnopolti George Floyd, a olajšanje je bilo kratkotrajno, Ni minilo dolgo in pod streli policistov je ugasnilo življenje temnopolte 16-letnice. Medtem Evropa sanja o prihodnosti, njena institucionalna politika želi slišati predlog malih ljudi, kakšno Unijo si želijo. S svojim rednim nagovorom se je k Rusom obrnil njihov predsednik, pri tem pa se osredotočil bolj na težnje za domači razcvet kot k problemom sveta oziroma Rusije v njem.
Ameriški predsednik Joe Biden je tudi uradno napovedal dokončni umik vojske iz Afganistana. Datum je simboličen - Američani naj bi odšli do 11-ega septembra, 20 let po terorističnem napadu na Združene države, ki je bil tudi povod za začetek vojne. Umik iz Afganistana so potrdile tudi članice zveze Nato. Zavezništvo sicer vse bolj skrbi zaostrovanje med Ukrajino in Rusijo. Prav tako marsikoga skrbi ravnanje Irana, ki se očitno odloča za vnovično krepitev bogatenja urana.
Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija ocenjujeta, da ima cepivo britansko švedske družbe AstraZeneca več koristi kot tveganj. Več držav je medtem starostno omejilo uporabo cepiva, saj je po cepljenju več ljudi, predvsem žensk, umrlo ali imelo resne zdravstvene težave zaradi krvnih strdkov. Amnesty International ugotavlja, da so svetovni voditelji izkoristili epidemijo za povečanje napadov na človekove pravice. Evropska unija si prizadeva izboljšati močno načete odnose s Turčijo. Vnovič se je obudilo upanje za obuditev sporazuma o jedrskem programu Irana, od katerega so pred tremi leti enostransko odstopile Združene države Amerike.
Mednarodna skupnost je okretnejša pri odpravi napak in zlasti finančnih posledic nesreč, denimo zastoja v Sueškem kanalu, bolj toga pa je pri sankcioniranju krvavega ravnanja sedanje mjanmarske hunte. Če glede boja s pandemijo London sprošča ukrepe, jih EU zaostruje, kritiki pa ob tretjem valu okužb s covidom-19 opozarjajo, da manjka jasen načrt. Ameriško letno poročilo o spoštovanju človekovih pravic v svetu opozarja, da zadeve ne gredo v pravo smer. Glede spoštovanja medijske svobode je na tnalu tudi Slovenija, o nas so kritično govorili tudi v Evropskem parlamentu.
Minili so časi, ko so teoretiki razpravljali o prednostih, ki bi jih prinesla Združena Evropa. Njena prednost pa bi se morala pokazati zdaj, ko so ogrožena življenja. Ne glede na to, h kakšni ideologiji se nagibamo in kakšni so pogledi na zgodovino, je jasno, da je naš skupni sovražnik covid-19. Ločenih sporazumov z njim ni mogoče sklepati.
Neveljaven email naslov