Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
898 epizod
898 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Zunanjepolitično oddajo Labirinti sveta začenjamo z gnusnim umorom malteške novinarke, ki se je brezkompromisno razkrivala korupcijo na Malti. Pod drobnogled bomo vzeli avstrijske volitve, na katerih so največ točk prejeli kandidati, ki so zagovarjali najtrša stališča do beguncev. Govorili bomo o spopadih na vročih puščavski tleh bližnjega vzhoda: V Siriji je padlo mesto Raqqa, prestolnica zloglasnega kalifata. Na severu Iraka, pa sirska vojska preganja tamkajšnje Kurde, potem, ko so ti na referendumu podprli neodvisni Kurdistan. Tudi na Iberskem polotoku po katalonskem referendumu napetost ne popušča. V ospredju je pisemska vojna med Madridom in Barcelono, narašča pa bojazen, da utegnejo španski policisti vnovič udariti po plečih upornih Kataloncev. O vsem tem v oddaji Labirinti sveta z Matejem Šurcem.
Katalonija v svojem boju za to, da bi bila slišana, praktično nima nobenih mednarodnih zaveznikov. Niti od držav, ki so same prehodile podobno pot, ne. Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je v svojem torkovem govoru v katalonskem parlamentu dejal, da bo spoštoval voljo volivcev in razglasil neodvisno državo, hkrati pa je uveljavitev neodvisnosti preložil za nekaj tednov, z namenom pogajanj z Madridom. Za katera pa je zaradi nepripravljenosti druge strani zelo malo možnosti. Še naprej se zaostrujejo razmere na Korejskem polotoku. V Kaliforniji pa divjajo eni najhujših gozdnih požarov v zgodovini te ameriške zvezne države.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Prvi dogodek tedna so parlamentarne volitve v Nemčiji. Stranka kanclerke Angele Merkel CDU je skupaj z bavarsko CSU sicer zmagala, vendar izgubila veliko glasov. Še hujši polom so doživeli socialdemokrati, zaskrbljuje pa vzpon skrajno desne stranke AfD in tudi uspeh skrajno levičarske Levice. Merklova bo verjetno morala sestaviti koalicijo z liberalci in stranko Zelenih, po barvah imenovano jamajška koalicija. EU na enem od neštetih vrhov razpravlja o svoji prihodnosti. To je, s svojim govorom na Sorbonni, poskušal orisati francoski predsednik Emmanuel Macron. Irak in njegove sosede je pretresel referendum o neodvisnosti iraških Kurdov. V Evropi in seveda še posebej v Španiji pa čakamo, kaj se bo zgodilo na nedeljskem referendumu o neodvisnosti Katalonije. Avtor: Tomaž Gerden.
Razpletanje slovensko-hrvaške arbitražne sage se te dni preselilo onkraj Atlantika. Premiera obeh držav sta se ob robu generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku že dogovorila, da se v Zagrebu pogovorita o meji, nato pa je premier Cerar srečanje odpovedal. O razlogih v tokratnih Labirintih sveta, ko boste slišali, da imajo Organizaciji združenih narodov ne manjka izzivov, od odpravljanja revščine, skrbi za okolje, do vprašanj o globalni varnosti. Za osuplost avditorija na sedežu svetovne organizacije je z grožnjo po totalnem uničenju Severne Koreje poskrbel ameriški predsednik. Narava pa gre svojo pot. Orkan Maria pustoši po Antilih, Mehiko je vnovič stresel uničujoči potres. Razgreto pa je tudi ozračje v Kataloniji, kjer bo čez teden dni referendumom o neodvisnosti te pokrajine. Več v prihodnjih minutah, ko bo z vami Luka Robida.
Več sto tisoč Kataloncev je na barcelonskih ulicah zahtevalo pravico do samoodločbe, ki jim jo oblasti v Španiji odrekajo. Katalonska vlada kljub prepovedi vztraja: referendum 1. oktobra bo! Članice Evropske unije, tudi tiste, ki so na podoben način same dobile samostojnost, so ob tem tiho. Predsednik Evropske komisije govori o novem vetru v evropskih jadrih, nekateri drugi se bojijo, da bi se ta veter spremenil v orkan in začel pustošiti v stilu Irme. Z neurji so imeli v tem tednu veliko težav tudi v naši soseščini. Avtorica: Špela Novak.
Severna Koreja je izvedla svoj največji in najuspešnejši jedrski poskus doslej, po svojih trditvah ji je uspel poskus z vodikovo bombo, le to pa naj bi bila sposobna namestiti na raketo dolgega dosega. V brk označitvi klimatskih sprememb za potegavščino s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa – v bližini Floride pustoši orkan Irma, na tem območju pa se oblikujeta še dva orkana. Muslimanska manjšina Rohingje množično beži iz Mjanmara v Bangladeš, predsednica mjanmarske vlade in nobelova nagrajenka Aung San Suu Kyi pa trdi, da gre za dezinformacije. Avtorica: Rajka Pervanje.
Orkan Harvey je najprej z močnimi vetrovi uničeval vse pred sabo, potem pa z obilnim deževjem povzročil obsežne poplave v Teksasu in zdaj še v Louisiani. Velika naravna nesreča je terjala več smrtnih žrtev in veliko gmotno škodo. Poplave so tudi v Indiji. Drugačne vrste škodo pa povzroča severnokorejski režim, ki je ta teden spet izstrelil raketo, ki je letela čez ozemlje Japonske. Varnostni svet OZN je to najostreje obsodil, toda Severna Koreja še grozi. Avtor Tomaž Gerden.
Skoraj ne mine dan, da ne bi poročali o terorističnih napadih. In vselej slišimo sporočilo, da za njimi stojijo islamski teroristi. Po drugi strani slišimo besede voditeljev o odločenosti dokončno se obračunati z njimi. Je to res tako preprosto? Zakaj je uspeh tako pičel, če se glede tega vsi strinjajo? Ali pa se za vsem skrivajo drugačni interesi? O tem in še čem bomo spregovorili v današnjih Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.
Žal je svet v iztekajočem se tednu prizadel nov hud teroristični napad. V Barceloni je storilec zapeljal v množico in ubil več ljudi. Dve hudi naravni nesreči sta terjali na tisoče življenj: v afriški državi Sierra Leone so zemeljski plazovi po obilnem deževju odnesli domovanja z njihovimi stanovalci vred. V nižinskih delih Nepala, v severni Indiji in v Bangladešu pa je nenavadno močan monsun povzročil velike poplave. V ZDA še vedno potekajo polemike o divjanju rasistov, severnokorejska kriza se je nekoliko unesla, Venezuela pa drsi v kaos in lakoto. Južnoameriške države sicer nasprotujejo režimu Madura, vendar opozarjajo ZDA, naj v Venezuelo ne posežejo s silo. Avtor: Tomaž Gerden.
Ameriški in severnokorejski predsednik po novem govorita isti jezik. In tega bi nas moralo biti strah, saj je to jezik groženj z napadom. Svoje je s sankcijami zoper severnokorejski jedrskega programa storil Varnostni svet Združenih narodov, ki pa je domala istočasno nekaj tehtnih kritik delovanja dobil od članice preiskovalne komisije svetovne organizacije, ki preučuje kršitve človekovih pravic v Siriji - Carle Del Ponte. Ta se je zaradi neučinkovitosti in sprenevedanja Združenih narodov odpovedala funkciji. V tokratnih Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi skozi trgovinsko vojno na Zahodnem Balkanu, ki so jo z inšpekcijskimi preprekami za uvoz sadja in zelenjave sprožili na Hrvaškem, in se zadržali pri aferi zamolčanih ugotovitev o zastrupljenih kokošjih jajcih na severu Evrope. In kaj vemo o spektakularnem vlomu na slovensko veleposlaništvu v Bruslju? To boste izvedeli v prihodnjih minutah. Z vami bo Luka Robida.
Vročina, vročina, vročina, to je glavna tema tega tedna v sredozemskih in balkanskih državah, ki se topijo v novem vročinskem valu iz Afrike. Od tega tedna človeštvo ustvarja ekološki dolg, saj pretirano izkorišča planet, na kar to poletje opozarjajo tudi ekstremni vremenski pojavi. Iz dneva v dan je tudi bolj jasno, da globalnih migracij ni mogoče ustaviti. Odnosi med Washingtonom in Rusijo so zdrsnili na najnižjo raven po hladni vojni, menjave v vrhu ameriške vlade pa se odvijajo z vrtoglavo hitrostjo. Avtorca: Sandra Brankovič.
Letošnje poletje v Evropi zaznamujeta vročina in suša ter posledice le teh, kot so požari, redukcije vode in razmisleki o tem ali so posamezne vlade storile dovolj za hiter odziv. Ameriški kongres sprejema nove sankcije proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji, Evropa pa se boji, da bodo prizadele tudi njene interese. Strokovnjaki so v nasprotju z dozdajšnjimi nasveti zdravnikov ugotovili, da ni dobro zaužiti vseh predpisanih antibiotikov ampak je treba prenehati z zdravljenjem, ko se počutimo bolje. Več v tokratnih Labirintih sveta z avtorico Rajko Pervanje.
Hudi požari, ki so prizadeli Dalmacijo, le po zaslugi prizadevanj domačinov in gasilcev niso zahtevali smrtnih žrtev. Sredozemlje se sooča s humanitarno katastrofo, Evropa pa še naprej – gleda stran. Bolj kritična je do Poljske, kjer se vsem na očeh dogaja spodkopavanje neodvisnega sodstva. Katalonija pa je v pričakovanju jesenskega referenduma o neodvisnosti. Avtorica: Špela Novak.
V vročih in nevihtnih dneh letošnjega julija smo bili priče živahnemu dogajanju tudi na mednarodnem prizorišču. Vrstijo se vrhunske konference in številna dvostranska srečanja najvplivnejših svetovnih voditeljev. V ospredju je politično lomastenje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki s svojim sloganom America First, ali »Najprej Amerika« povzroča ogromno škode ostalemu svetu, medtem ko v ZDA prihaja na dan vse več dokazov o pomoči Trumpove dinastije pri ruskem vpletanju v ameriške volitve. Minuli teden je iraška vojska iz krempljev islamskih skrajnežev iztrgala mesto Mosul. Med pomembne dogodke zadnjih dni pa ne moremo šteti srečanja slovenskega in hrvaškega premiera Cerarja in Plenkovića, ki se v Ljubljani nista dogovorila – nič. O vsem tem v zunanjepolitični oddaji Labirinti sveta. Avtor: Matej Šurc.
Slovenci in Hrvati se lahko malce oddahnemo od arbitraže. Svoje smo naredili, naj se z vročim kostanjem ukvarjajo še drugi: Evropa, Združene države Amerike. Naj se tudi tamkajšnja javnost poduči o mednarodno pravnih vprašanjih, kot smo se morali mi. Naj tudi Nizozemci in Beglijci, ali pa Američani in Kanadčani, začno reševati svoja odprta mejna vprašanja, za katera so mislili, da niso pomembna. Kdo ve, kaj se o Piranskem zalivu pogovarjata Vladimir Putin in Donald Trump? Dokler o tem govorimo mi v Labirintih sveta in se ne gledamo na CNNu, je še vse v redu. Tokrat z vami - Marjan Vešligaj.
V oddaji bomo vstopili v labirint arbitraže, odločanja o hrvaško-slovenski meji. Svet se, ne glede na odločitev mednarodnega arbitražnega sodišča o meji z našimi južnimi sosedi, seveda vrti naprej. Drugo največje iraško mesto Mosul je tik pred osvoboditvijo, saj iraška vojska in njeni zavezniki v starem delu mesta napadajo še zadnje postojanke skrajnežev iz tako imenovane Islamske države. O svoji obrambi razmišlja tudi Evropa, predvsem o stroških. O tem sta govorila tudi nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen in njen ameriški gost, obrambni minister ZDA James Mattis. Generalni sekretar Severnoatlantske zveze Jens Stoltenberg pa je opozoril, da bo treba več sredstev nameniti za kibernetsko varnost. Papež Frančišek pa je na srečanju s sindikalnimi poverjeniki dejal, da bi morali v kapitalizmu veliko bolj gledati na socialne pravice zaposlenih. Avtor: Tomaž Gerden.
Velika Britanija je v senci ostrih kritik in zahtev po odstopu premierke Therese May zaradi tragičnega požara stolpnice Grenfell vendarle začela izstopna pogajanja iz Evropske unije. Mlademu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu je uspelo nepredstavljivo – s svojim gibanjem Naprej republika! je osvojil tudi večino v spodnjem domu francoskega parlamenta. Mu bo uspelo reformirati Francijo in zagnati Evropo? Na Bližnjem vzhodu se bije odločilna bitka proti Islamski državi, Združene države Amerike pa so vse bolj nestrpne zaradi nepredvidljive Severne Koreje. Več Sandra Brankovič.
Tudi tokrat se v oddaji ne moremo izogniti terorističnim napadom. V glavnem mestu Somalije Mogadišu so islamski skrajneži napadli dve restavraciji, levičarski skrajnež pa je v Virginiji streljal na republikanske poslance. V Londonu je pogorela stolpnica, vendar to ni bilo zaradi terorističnega napada. Vzrok požara bo poiskala preiskava. Že zdaj omenjajo pomanjkljive protipožarne ukrepe. V Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske se po parlamentarnih volitvah ubadajo z oblikovanjem nove vlade in, po izgubi primata konzervativcev, z oblikovanjem stabilne večine v parlamentu. V Franciji bo to lažje, saj je gibanje novoizvoljenega predsednika države Emmanuela Macrona prepričljivo zmagalo v prvem krogu parlamentarnih volitev. Avtor: Tomaž Gerden.
Koliko kredibilnosti še premoreta Slovenija in Hrvaška, potegnjeni v vrtinec arbitražnega reševanja mejnega spora, ki se kot pobudnici procesa Brdo-Brioni trudita državam Zahodnega Balkana v času zastalega širitvenega procesa dati spodbudo na njihovi poti v Evropsko unijo? Združeno kraljestvo je pretresel že tretji teroristični napad v zadnjih treh mesecih in težišče predvolilne kampanje povsem prevesil k varnostnim vprašanjem. V Labirintih sveta z Luko Robido tudi o zaostritvah v Perzijskem zalivu in skrbeh, da bi se diplomatski spor med Katarjem na eni in Savdsko Arabijo z njenimi zaveznicam na drugi strani razplamtel v novo krizno žarišče.
Neveljaven email naslov