Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
897 epizod
897 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Je mogoče, da je civiliziran svet v digitalni dobi tako nemočen, ko gre za teroristične napade? Tako lahko slišimo, da so britanske službe že prej poznale napadalca iz Manchestra, a niso ukrepale. Potem se jim zgodi še to, da ameriški mediji razkrijejo, koga nameravajo uloviti. Predsednik Trump je te dni obiskal nekaj bližnjevzhodnih zaveznikov. S Saudsko Arabijo, ki jo mnogi vidijo, kot podpornico terorizma, pa je sklenil tudi orožarski posel stoletja. Kako pomembni so potem še sestanki zveze Nato in podobnih organizacij? O tem in še čem bomo slišali več v Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Marjan Vešligaj.
Številni Američani se vse pogosteje sprašujejo, kakšna je razlika med sedanjim predsednikom Donaldom Trumpom in nekdanjim predsednikom Richardom Nixonom, ki ga je sredi sedemdesetih let odnesla afera Watergate? Vsiljuje se odgovor, da razlike med njima ni, le da Trump tega še ne ve. Toda … šalo na stran, in z njo pobožno željo številnih Američanov, ki so naveličani predsednikovih norosti. Avtor oddaje Labirinti sveta, Matej Šurc, močno dvomi, da bi sedanje razmere sil, zlasti v Kongresu, privedlo do odpoklica ameriškega predsednika. V Labirintih se bomo sprehodili tudi skozi živahno volilno ozračju v Evropi, pod drobnogled bomo vzeli prikazovanja device Marije, začeli pa bomo z nedavnim, menda najobsežnejšim kibernetskim napadom, odkar človek pozna računalnike.
Ta teden smo obeležili Dan zmage nad nacizmom in fašizmom ter Dan Evrope, ki sta minila v znamenju olajšanja ob izvolitvi pro-evropskega Emmanuela Macrona za novega francoskega predsednika ter nadaljnjega zapiranja schengenskih meja. Ameriški predsednik Donald Trump je čez noč odslovil prvega moža zveznega preiskovalnega urada FBI, na Bližnji vzhod pa bo še dodatno izvozil ameriško orožje. O teh in drugih dogodkih iztekajočega se tedna v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Brankovič.
Francoska predsedniška tekma je pred koncem. Skrajna desnica tokrat po napovedih le ne bo zmagala, a vse glasnejša so opozorila, da bo še pridobivala moč, če ne bomo Evrope korenito spremenili. Potem ko so se Britanci odločili za izstop, tudi za Turčijo članstvo v Evropski uniji ni več zunanjepolitični cilj. Razmere na Korejskem polotoku se vsak dan bolj zaostrujejo, v bližini Severne Koreje je nameščene vse več vojaške opreme in orožja. Več v Labirintih sveta, ki jih tokrat pripravlja Špela Novak.
Razmere na korejskem polotoku so zelo napete. Američani so pred njegove obale poslali močno vojaško ladjevje, severnokorejski režim pa grozi z napadom na Južno Korejo, Japonsko in ZDA. V ozadju so diplomatska prizadevanja, predvsem Kitajske, da bi se stanje umirilo. Prvi krog francoskih predsedniških volitev je prinesel pričakovane rezultate. V drugi krog sta se uvrstila sredinski in proevropski politik Emmanuel Macron in desničarska populistka Marine Le Pen. Macron ima več možnosti za zmago. Papež Frančišek bo odpotoval v Egipt, kjer bo poskušal opogumiti maloštevilne katoličane in koptsko manjšino, ki so pogosto tarče napadov skrajnih islamistov. V Ženevi pa je potekala donatorska konferenca za Jemen. Tej državi, uničeni zaradi državljanske vojne in tujih posegov grozi lakota. Avtor oddaje: Tomaž Gerden.
Turčija uvaja predsedniški sistem. S tesno večino so volivci na referendumu podprli reforme in na položaju utrdili predsednika Erdogana, ob kritikah opozicije in mednarodnih opazovalcev pa je Evropska unija reagirala precej zadržano. Kako tudi ne, saj bo novodobni sultan evropski sogovornik najverjetneje še več kot desetletje. Evropsko supervolilno leto bo začinilo tudi Združeno kraljestvo. Britanska premierka Theresa May je presenetila za razpisom predčasnih splošnih volitev, s katerimi računa na trdnejši mandat v pogajanjih o izstopu iz Unije. Tokratni Labirinti sveta se vijejo tudi prek avstrijske Koroške, v katere deželni ustavi je prvič omenjena slovenska manjšina, dasiravno v dokumentu slovenščina ni postala enakovredna nemščini. Ator oddaje: Luka Robida.
V redni tedenski oddaji Labirinti sveta bomo govorili o teh temah: Razorožila se je še zadnja teroristična organizacija v Evropi in ena od najdlje delujočih oboroženih skupin na svetu – baskovska ETA. Spodbuden dogodek se je sicer odvijal v senci novih terorističnih napadov na stari celini in na Bližnjem vzhodu. Posledično smo priče neznosnim zastojem na mejah ob vstopu ali izstopu iz schengenskega območja, kajti od petka velja evropska uredba o sistematičnem nadzoru vseh potnikov. A vse to je mačji kašelj v primerjavi z novo zaostritvijo med ZDA in Rusijo glede vprašanja, kdo v Siriji je večji terorist in koga bo treba prej izbrisati iz obličja sveta. Smejmo se, časi so resni! Avtor tokratnih Labirintov je Matej Šurc.
Zaradi živčnih plinov je v Siriji umrlo približno 100 ljudi, med njimi več kot 20 otrok. Šlo je za strahoten zločin sil sirskega predsednika Asada, je prepričana ameriška stran, ki je po ukazu predsednika Trumpa z letali napadla oporišče sirskih zračnih sil. Rusijo je pretresel teroristični napad na podzemni železnici. Novi srbski predsednik Vučić kot nekdanji radikalec govori o evropski poti svoje države. medtem pa turški predsednik Erdogan pravi, da Turčija Evrope ne potrebuje več. Skozi Labirinte sveta vas vodi Špela Novak.
Velika Britanija zapušča Evropsko unijo, vlada Terese May je sprožila 50. člen lizbonske pogodbe in začenjajo se pogajanja. Videli bomo, kaj je v resnici na pogajalski mizi, le izstop ene od držav, ali se bomo pogajali tudi o prihodnosti Unije. Zanimivo je, da ameriški predsednik Trump ploska Britancem ob njihovi odločitvi, po drugi strani pa vabi Srbe naj se v Unijo vključijo. Kje je tu Slovenija, smo bliže tistim, ki odhajajo ali tistim, ki prihajajo. O tem in še čem v Labirintih sveta.
Na predvečer 60. obletnice sklenitve Rimske pogodbe, ki je postavila temelje današnje Evropske unije, je vzdušje na stari celini precej klavrno. London je pretresel nov teroristični napad, začenja se ločitveni postopek Združenega kraljestva in Unije, voditelji nimajo vizije za prihodnost ter rešitve za begunsko in gospodarsko krizo, populizem in nacionalni egoizmi pa vse bolj rahljajo povezavo. V Labirinte sveta vabi Sandra Brankovič.
Volilci Nizozemske niso obrnili v skrajno desno, medtem ko turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Evropo še naprej bombardira s fašističnimi oznakami. Brexit je vzpodbudil še vrsto sanj drugih po izzivanju ustaljenega, verniki pa v skladu z razsodbo Sodišča Evropske unije, po novem v službi ne bodo več smeli nositi križca na verižici, če se bo tako zdelo delodajalcu. Labirinte sveta je pripravila Rajka Pervanje.
Čeprav zahvaljujoč znanstvenim dosežkom na Zemljo gledamo z novega, stotine kilometrov oddaljenega satelita, pot skozi Labirinte sveta ni videti nič manj vijugasta. S kakšno hitrostjo bodo v napredek drvele članice Evropske unije, o njihovih skupnih obrambnih ambicijah, pametnih ograjah, ki zaustavljajo migrante na poti v trdnjavo Evropa, o birokratskih preprekah v ameriške sanje ter o novih Trumpovih alternativnih dejstvih – pa v Labirintih sveta, skozi katere vas tokrat vodi Luka Robida.
Quo vadis arabski svet, Evropa in Združene države Amerike? Obeti so slabi: na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo stari konflikti, na obzorju so novi spopadi. Evropska Unija se ukvarja sama s seboj in preigrava scenarije o prihodnosti, potem ko ji je skozi stranska vrata ušla ena njenih najpomembnejših članic. A razpada Evrope s tem še ni konec. Trumpova Amerika medtem napenja mišice: napoveduje dodatno oboroževanje, kot da bi ZDA lahko ostale prve na svetu le s preštevanjem števila jedrskih raket, vojaških ladij in letal. Je zato morda napočil skrajni čas, da ponižani in razžaljeni prebivalci planeta sami – brez pokvarjenih politik – naposled pokažejo svojo moč, stopijo iz senc in se borijo za osnovno človeško dostojanstvo – pravico do obstoja, se v tokratnih Labirintih sveta sprašuje avtor Matej Šurc.
Vse preveč voditeljev in vlad namesto, da bi se borili za pravice ljudi, izvajajo politiko razčlovečenja, da bi si pridobili politične točke ali pa odvrnili pozornost od svojih neuspehov pri zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic, sporoča generalni sekretar nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International, edino rešitev, ki bi lahko svet rešila pred erozijo človekovih pravic, pa vidi v uporu ljudi. Tokratno oddajo Labirinti sveta je pripravila Rajka Pervanje.
Tudi v tem tednu je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa poskrbela za več novic. Zaradi pogovorov z ruskim veleposlanikom je moral odstopiti predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn. Novi ameriški obrambni minister James Mattis je bil prvič na srečanju obrambnih ministrov Severnoatlantske zveze. ZDA, po njegovih besedah, ostajajo zavezane tej organizaciji, hkrati pa od ostalih članic želijo več sredstev za njeno delovanje. Ameriški predsednik je tudi prvič gostil izraelskega premierja Netanjahuja. Do sprave med Izraelci in Palestinci je še daleč. Vsaj eno skrb ima Donald Trump manj: jez v Kaliforniji ne bo popustil, na svoje domove se že vračajo prvi evakuiranci. Slovensko javnost pa je upravičeno razjezila namera, da v koroško deželno ustavo zapišejo, da je tam uradni jezik samo nemški. Kot da naših rojakinj in rojakov na avstrijskem Koroškem sploh ne bi bilo. Labirinti sveta s Tomažem Gerdenom.
Politika po večini ne velja ravno za častno opravilo, vseeno pa si mnogi želijo biti z njo čim bolj povezani. Zanimivo je, ko nekdo sam prizna, da je delo, ki ga opravlja, umazano. Tako novega ameriškega predsednika Trumpa ne moti, če se pokaže v nekoliko umazani luči, saj s tem lažje pokaže na nesnago drugih okoli sebe. Videli bomo, kako dolgo mu bo to še uspevalo. V Romuniji so želeli celo zakonsko dovoliti nekaj umazanije v politiki, a so jim to preprečili tisti, ki še verjamejo, da je nekje vendarle pravična oblast in take si tudi sami želijo. Težje je, na primer v bližnjih balkanskih državah, kjer se o pravičnosti ne govori več, kjer velja le, da mora biti politika uspešna, pa naj stane kar hoče. O uspešnosti in čistosti politike od Washintona do Moskve, pa o realnih ali nerealnih pričakovanjih, bomo spregovorili v današnjih Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Marjan Vešligaj.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je že v prvih dneh po prevzemu položaja zavihal rokave in začel sprejemati ukrepe, ki jih je obljubljal v volilni kampanji. Pri čemer se ne ozira na njihovo morebitno protiustavnost ali neskladnost z mednarodnimi obveznostmi. Glede tega Slovenija res ni daleč od Amerike. Kanado je pretresel teroristični napad na muslimansko skupnost. Britanski poslanci pa so prepričljivo podprli brexit. Labirinti sveta s Špelo Novak.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je pošteno zavihal rokave in takoj po nastopu na tem položaju začel uresničevati vse, še tako populistične obljube iz svoje predvolilne kampanje, z vsakim novim ukazom pa na ulice zvabil nove in nove protestnike. V Astani so predstavniki sirskih oblasti in upornikov pod taktirko Rusije, Irana in Turčije na papirju uspeli zakoličiti premirje, ki naj bi veljalo po vsej Siriji. V Azijskih državah pa medtem začenjajo teden dni dolgo praznovanje novega leta v znamenju ognjenega petelina, ki naj bi prinesel leto prebujenja, novih začetkov in napornega dela. V Labirintih sveta z Rajko Pervanje.
Prišel je čas slovesa Baracka Obame. Medtem ko so znani obrisi njegove družbeno-politične zapuščine, svet z veliko negotovostjo zre v mandat 45-ega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa. Nekaj manj gotovosti je glede britanskega izstopa iz Evropske unije, potem ko je premierka Theresa May sporočila, da bo uradni ločitveni postopek sprožila konec marca. Unija se je te dni sama s seboj ukvarjala tudi v Evropskem parlamentu, kjer so ob taktiziranju političnih skupin izbirali naslednika Martina Schulza. Tudi po pariški konferenci o rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja sobivanje Izraelcev in Palestincev ne bo nič bolj spravljivo. Poziv k oblikovanju dveh držav so v Tel Avivu označili za proti-judovsko zaroto. O vsem tem v Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Luka Robida.
Begunec je po izboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti postala beseda minulega leta. Zanjo je glasovalo več kot tisoč ljudi. Izbor besede begunec po mnenju žirije vliva upanje, da spoštovanje temeljnih vrednot še vedno igra pomembno vlogo in hkrati pomeni odločen ne svetu bodeče žice, strahu in sovraštva. Toda že prvi dnevi letošnjega leta so razkrili vso ozkosrčnost in odpor slovenskih oblasti do beguncev, ki v teh dneh na balkanski poti preživljajo obupno zimo. Vlada Mira Cerarja si je namreč zaradi potrditve strogega in krivičnega zakona do tujcev prislužila tudi ukor Sveta Evrope. Begunski problematiki bomo namenili osrednjo pozornost v Labirintih sveta – redni oddaji zunanjepolitičnega uredništva, ki jo tokrat pripravlja Matej Šurc.
Neveljaven email naslov