Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Labirinti sveta

809 epizod

Labirinti sveta

809 epizod


Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.

05.08.2022

Labirinti sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.


29.07.2022

Labirinti sveta: Popravki

Ta teden smo obeležili svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni, do konca leta pa je še pet mesecev. V tokratnih Labirintih sveta tudi o zmanjšanju porabe plina v Evropski uniji za 15 odstotkov do marca 2023 ter o obisku papeža Frančiška v Kanadi, kjer se je ponovil opravičilo zaradi vloge, ki jo je imela katoliška cerkev pri prisilnem šolanju staroselskih otrok od leta 1894 do leta 1947.


22.07.2022

Evropa v igri velikih

Dočakali smo trenutek, ko nam politiki ne obljubljajo boljših, ampak slabše čase. Tudi če nas skuša kdo pomiriti, se hitro najde drugi, ki pove, da najhuje šele prihaja. Evropo pesti peklenska vročina. Ko bo poletja konec, pa se bomo morali pripraviti na mrzla stanovanja in dražjo hrano. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi se znali dogovoriti za mir v Ukrajini. A to je že daleč od moči evropskih politikov.


15.07.2022

Več kot 13 milijard let

Vsak pogled v vesolje bi v nas moral sprožiti misel, kako majhen je v resnici naš planet. Ki pa je kljub temu edini dom, ki ga imamo in ki nam omogoča preživetje – če le ne bomo vsega pokvarili mi sami. Podnebna kriza je namreč dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in v okviru katerega sta nov vročinski val in huda suša v Evropi le delček njegovih posledic. Še vedno pa lahko vplivamo na to, kako hude bodo te posledice. Ob tem zavedanju so dnevnopolitična vprašanja v resnici nepomembna.


08.07.2022

Vroče poletje

Svet se sooča s skrajnimi vremenskimi posledicami: sušami, hudimi neurji. Zaradi previsokih temperatur je prišlo do tragedije na Marmoladi, ko je odlomljeni del ledenika pod sabo pokopal več plezalcev. Vojna v Ukrajini še traja, v petek bo Državni zbor nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vse hujša je tudi energetska kriza v Evropski uniji, cene energentov zvišujejo tudi špekulanti velikih energetskih družb. Zaradi političnih škandalov je kot vodja Konzervativne stranke odstopil britanski premier Boris Johnson. Vlado bo vodil še do jesenskih volitev Poletje je torej vroče tako ali drugače.


01.07.2022

Za življenje, za orožje! Kako, prosim?

Kako so se Američanke morale vrniti v razmere, ki so jih doživljale njihove babice, prababice? Iščemo Arhimedovo točko in najdemo jo sprva na Bavarskem, kjer je smer gibanja sveta določala sedmerica voditeljev gospodarsko najrazvitejših držav, in sledimo njenemu premiku v središče Pirenejskega polotoka, kjer so sestankovali šefi članic globalno najmočnejše obrambne združbe.


24.06.2022

Vrnitev odpisanih

Nemčija in Francija, gonilni sili Stare celine, iščeta načine, kako bolje povezati EU in najti ustrezne rešitve za sodobne izzive. Rusija je z vojno v Ukrajini odprla nova varnostna, gospodarska, geopolitična in energetska vprašanja. Glasniki ruske nacionalne ideje cinično dvomijo v možnost obstaja napadene Ukrajine, hkrati pa razloge za sankcije pripisujejo domnevno »rusofobni in protiruski politiki« Bruslja. Kako naprej, ko vojni (še) ni videti konca? Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.


17.06.2022

Labirinti sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.


10.06.2022

Grožnja z lakoto trka na evropska vrata

Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Svojo priložnost ob tem vidijo v Srbiji in Republiki Srbski. Če bodo meje spreminjali v Ukrajini, zakaj se ne bi še na Balkanu, si mislijo. Članstvo v Evropski uniji je zdaj drugorazredno vprašanje. Ozirajo se tudi proti Kitajski, ki utrjuje svojo pomorsko usmerjenost, a je še daleč od tega, da bi se ta postavila na stran Rusije. Nehvaležni časi so to za Evropo in Slovence. Bomo spet postavljeni pred vprašanje, je bolje z Rusi ali s Prusi?


03.06.2022

Labirinti sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.


27.05.2022

Svet na prelomnici

NAPOVED: Ameriško javnost je pretresel drugi najhujši strelski pohod v šolah v zgodovini, kar je v Združenih državah znova obudilo razprave o zaostritvi zakonodaje o orožju. Politična in gospodarska elita v Davosu za svet ne napoveduje svetlih časov, ampak popolno nevihto. Vojna, virusi, podnebne spremembe in draginja so najtežji izzivi, ki so pred nami. Več v Labirintih sveta, pripravila jih je Sandra Krišelj


20.05.2022

Močno polariziran in vroč svet

NAPOVED: Odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato je napaka, ki pa ne ogroža neposredno Rusije, če le v teh državah ne bodo namestili Natove vojaške infrastrukture. Tak je odziv uradne Moskve na prošnjo teh dveh skandinavskih držav za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Vojna v Ukrajini je povzročila že več deset tisoč civilnih žrtev in je močno spremenila ter še bolj polarizirala svet. Ta pa bi se moral poenotiti, če bi želelo človeštvo ukrepati proti skupni grožnji, podnebnim spremembam.


13.05.2022

Labirinti sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.


06.05.2022

Nafta in begunci

Več kot pet milijonov in pol ljudi je doslej zapustilo Ukrajino, kjer so se v zadnjih dneh napadi ruske vojske skoraj povsem osredotočili na jug in vzhod države. Evropska komisija je pri iskanju ustreznega odziva članic EU na rusko invazijo v tem tednu stopila na spolzko področje naftnih sankcij proti Rusiji. Ta država je sicer ena od treh največjih svetovnih izvoznic nafte. V Evropi se ob tem soočamo z vse večjo draginjo, v Združenih državah Amerike pa se krepi razprava o pravici do umetne prekinitve nosečnosti.


29.04.2022

Dva meseca vojne v Ukrajini, Macronu nov petletni mandat

Kljub večkratnim pozivom v Ukrajini ni bilo velikonočnega premirja. Rusija je okrepila svoje napade na vzhodu in jih razširila tudi na jug države. Vse bolj nestabilna je tudi zahodna soseda Ukrajine Moldavija. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres je v prizadevanjih za konec sovražnosti v tem tednu obiskal najprej Ankaro, nato Moskvo in včeraj še Kijev. V ukrajinski prestolnici sta bila tudi ameriška zunanji in obrambni minister in Ukrajini obljubila pomoč v vojaški opremi. Poteze zahodnih voditeljev zelo jezijo rusko vodstvo, ki je že prekinilo dostavo plina Bolgariji in Poljski. Teden v mednarodni politiki pa je močno zaznamovala zmaga Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah, s čimer si je zagotovil nov petletni mandat. Čeprav poražena, je Marine Le Pen vseeno dosegla najboljši rezultat v zgodovini svoje stranke.


22.04.2022

Mir je nujen

Potem, ko vojna v Ukrajini traja že malone dva meseca, se pojavljajo tako mednarodni pozivi k miru kot tudi ukrajinske zahteve za še več zahodnega težkega orožja za obrambo države. Hkrati je Rusija začela drugo fazo ofenzive na širšem območju Donbasa. Čeprav je slišati, da utegne vojna, kljub ostrim zahodnim sankcijam proti Rusiji, trajati še več mesecev, pa nekateri ugibajo, da bi lahko Moskva vojno operacijo zaključila do devetega maja, ko je največji državni praznik, ob Dnevu zmage nad fašizmom. Več v Labirintih sveta na Prvem.


15.04.2022

Sveta vojna ali vojna demonov

Minilo je 50 dni vojne v Ukrajini. V ruske roke je padel Mariupolj. Svet gleda ruševine pristaniškega mesta ob Azovskem morju in se sprašuje, kakšna usoda čaka njegove branilce. Je v ukrajinski vojni storjen genocid? Glede tega si niso edini niti voditelji zahodnega sveta. Na veliki petek je svet razdeljen, kot že dolgo ni bil. Bi pomagalo, če bi se spet srečala papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril?


08.04.2022

Labirinti sveta

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.


01.04.2022

Rusija zahteva plačevanje plina v rubljih

Kljub majhnemu napredku v pogovorih med rusko in ukrajinsko stranjo se vojna v Ukrajini nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Iz države je zbežalo že več kot 4 milijone ljudi. Evropske države si medtem belijo glavo, kako se znebiti odvisnosti od ruskega plina. Spopad v Ukrajini pa je tudi v ospredju volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem.


25.03.2022

Mesec dni vojne v Ukrajini

V Ukrajini divja vojna že mesec dni. Napredovanje ruske vojske na kopnem se je v glavnem ustavilo, ne poneha pa njeno obstreljevanje mest na jugu, severu in vzhodu države. V obkoljenem Mariupolju več 100 000 ljudi živi v nečloveških razmerah, podobna usoda se zdaj obeta tudi mestu Černigov. Ukrajinski voditelji in zahodni obveščevalci vse pogosteje namigujejo, da Rusija te vojne ne more dobiti. Kremeljska propaganda je vse bolj ostra, prostora za kritični razmislek v Rusiji pa že nekaj časa ni več. Razmere v Rusiji bi se z novimi sankcijami lahko še zaostrile, nekatere poteze in odhodi pa kažejo na prve razpoke v državnem vrhu. Medtem se v Franciji in na Madžarskem ukvarjajo tudi s predvolilnimi boji, ki bodo v veliki meri določili prihodnjo pot držav in s tem Evrope.


Stran 1 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov