Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Iz pralnega papirja, ananasovih in kaktusovih vlaken izdeluje torbice

20.09.2021

Gaja Hanzel je grafična in modna oblikovalka, ki prisega na počasno modo iz trajnostnih materialov, denimo na pralni papir iz celuloze, pa tudi na blago iz odpadnih ananasovih listov ali trpežnega kaktusa.

Gaja Hanzel je grafična in modna oblikovalka, ki prisega na počasno modo iz trajnostnih materialov, denimo na pralni papir iz celuloze, pa tudi na blago iz odpadnih ananasovih listov ali trpežnega kaktusa

Gaja Hanzel pri izdelavi torbic in nahrbtnikov sledi smernicam tako imenovane počasne mode. e brskamo po spletu, vidimo, da je vse več tovrstnih materialov, tekstil izdelujejo iz raznih gob, ostankov jabolk in različnega sadja."

"Material, s katerimi ustvarjam že od začetka, je pralni papir (washable paper) iz celuloze, v katerem so še druge primesi. Potem uporabljam tudi tako imenovani 'piñatex' iz ananasovih listov. Zadnji material, ki sem ga odkrila in preizkusila, pa je iz Mehike, iz kaktusov! Ta se mi zdi še najbolj trajnosten, saj poberejo le 'lopate' velikih kaktusov, ki lahko naprej rastejo še deset let. Obirajo torej isti kaktus. Res je super material in tudi videti je zelo podobno usnju!"


Liki

76 epizod


Kakšen lik! Pustil je službo in kateder zamenjal za čarovno palico. Kaj pa ta? Franci je pri 56 letih doštudiral strojništvo. Poslušaj, poznam gospo, ki ... Liki so ljudje, ki počnejo stvari drugače.

Iz pralnega papirja, ananasovih in kaktusovih vlaken izdeluje torbice

20.09.2021

Gaja Hanzel je grafična in modna oblikovalka, ki prisega na počasno modo iz trajnostnih materialov, denimo na pralni papir iz celuloze, pa tudi na blago iz odpadnih ananasovih listov ali trpežnega kaktusa.

Gaja Hanzel je grafična in modna oblikovalka, ki prisega na počasno modo iz trajnostnih materialov, denimo na pralni papir iz celuloze, pa tudi na blago iz odpadnih ananasovih listov ali trpežnega kaktusa

Gaja Hanzel pri izdelavi torbic in nahrbtnikov sledi smernicam tako imenovane počasne mode. e brskamo po spletu, vidimo, da je vse več tovrstnih materialov, tekstil izdelujejo iz raznih gob, ostankov jabolk in različnega sadja."

"Material, s katerimi ustvarjam že od začetka, je pralni papir (washable paper) iz celuloze, v katerem so še druge primesi. Potem uporabljam tudi tako imenovani 'piñatex' iz ananasovih listov. Zadnji material, ki sem ga odkrila in preizkusila, pa je iz Mehike, iz kaktusov! Ta se mi zdi še najbolj trajnosten, saj poberejo le 'lopate' velikih kaktusov, ki lahko naprej rastejo še deset let. Obirajo torej isti kaktus. Res je super material in tudi videti je zelo podobno usnju!"


22.02.2021

Ne zanima je toliko, kaj bo jedla ali kje bo spala, temveč kaj bo doživela

Ela Zdešar je neverjetna 20-letnica: prostovoljka, popotnica, fotografinja, umetnica in okoljevarstvenica. S fotografijami želi ljudi ozaveščati o skrbi za naravo, njeni lepoti in divjosti.


15.02.2021

Od delavnice na Youtubu do svoje kovačnice

Maks Šuc je 25-letni inženir strojništva in učitelj praktičnega pouka, ki se je po ogledu videoposnetkov kovanja odločil, da poskusi tudi sam. Danes izdeluje obeske, dekorativne izdelke, orodje in nože.


01.02.2021

Avtomobil lahko natisneš na 3D tiskalniku, a je brez duše

Jože Zalar je zbiratelj motorjev in starodobnikov, ki se je leta 2019 s sopotnikom Blažem Stefanijo v 80 let starem buicku podal na reli od Pekinga do Pariza.


25.01.2021

Iz Ljutomera je v Bruselj pripeljala slovenske knjige in odprla bralni kotiček

Tina Čeh je glasbenica, ki živi in dela v Bruslju. V Kulturnem kreativnem kotičku je postavila polico s s knjigami, ki je prerasla v bralni kotiček. Na izposojo je zdaj na voljo že 400 knjig.


18.01.2021

Doktorja elektrotehniških znanosti so k vinarstvu vlekle korenine

Rok Ražman je doktor elektrotehniških znanosti, ki se je iz Ljubljane preselil domov v vas Gračišče in postal mladi kmet. Govori osem jezikov, ki jih zdaj vnovči pri delu s tujejezičnimi gosti.


11.01.2021

Pozabljamo, da obstaja samo ena rasa, in to je človeška

Kristjan Veber je študent predšolske vzgoje, humanitarec in prostovoljec. Najmlajši Naj prostovoljec leta 2019 je k humanitarnim projektom pritegnil več kot 100 mladih. S prostovoljci dobrodelnega projekta Misija človek zbira potrošni material za domove, varne hiše in zavetišča. Konec leta so jim predali za skupno 20.000 evrov potrošnega materiala, nekaj so ga poslali tudi v prizadete vasi blizu hrvaškega mesta Petrinja.


04.01.2021

Že več kot 12 let vsak dan teče

Gregor Baš je računalničar, ki v prostem časi teče vsak dan. Eden od številnih tekačev po svetu, ki znotraj koledarskega dneva pretečejo vsaj eno miljo oziroma približno dva kilometra. Pravi, da je najtežje pri teku vstati s kavča. "Tek vsak dan ni religija, je pa neka obsesija. Tečeš nekaj dni zapored ... Potem sem na spletu našel človeka, ki je takrat tekel že 40 let. Pa da vidim, koliko časa bo meni uspevalo. Nato sem tekel dve leti, kaj te pa stane tistih 10 ali 12 minut na dan, da pretečeš dva kilometra. A je to res tak problem?" Začel je po 35. letu, ko se je želel spraviti v formo, da bi se mu poznale trebušne mišice, pripoveduje. Najprej je vadil na orbitreku, in to med peto in šesto uro zjutraj. Vse dokler ni soseda poročala o jutranjem hrupu ... Takrat se je odločil za tek v naravi, ki ni motil nikogar.


19.10.2020

Raje kot mercedes bi kupil redek mineral

Viljem Podgoršek je profesor geografije in zgodovine ter največji zasebni zbiratelj kamnin, mineralov in fosilov. V zbirki ima mamutovo dlako, dinozavrovo jajce, meteorite in druge zanimive kose, v geološko-paleontološkem muzeju Pangea v bližini Cirkovc pa med drugim najdemo tudi največjo sistematično zbirko mineralov Pohorja na svetu, v muzeju pa skupno evidentiranih več kot 10.000 različnih primerkov z vseh celin. Občutek, ko sam najde nov primerek, je svojski. "Na koncu moraš najmanj počastiti kolege s pijačo," pravi.


05.10.2020

'Graščak' zvečer prižge sveče in uživa v tišini svojega dvorca

"Vedno sem videl lepoto, še tam, kjer je drugi niso," pravi Ignac Janžekovič. Je magister botanike, sicer profesor kemije in profesor biologije, zdaj je upravičil vzdevek graščak, saj je postal lastnik dvorca Ristovec. Obnavlja ga v želji, da bo ta postal kulturni in družabni prostor.


14.03.2020

Ljudi se preveč predalčka po nazivih in ne po odnosu do dela

Jan Bizjak je doktor agronomije in vrtnar, ki na Infrastrukturi Bled s sodelavci skrbi za hortikulturno urejenost Bleda. Odraščal je na kmetiji, pri desetih letih pa že imel svoj zelenjavni vrt. Pravi, da nad njegovo izbiro študija oziroma poklica vsi niso bili navdušeni, s stereotipi se srečuje še danes. “Ko sem v ekološkem resortu, kjer sem zasadil sadno-zelenjavno-zeliščni vrt, kopal luknjo, je nekdo prišel mimo in rekel: ‘Vidiš, zdaj pa imaš, kaj pa nisi hodil v šolo, zdaj pa moraš delati.’.”


07.03.2020

Povezani z elastiko s psico premagujeta napore

Študentka veterine Lara Puc trenira canicross, to je kros s psom. S psico Nylo ali Lynn sta povezani z elastiko in skupaj premagujeta tekaške preizkušnje. Vodnica pravi, da si pri omembi vlečnega športa še vedno stereotipno naslikamo prizor vprege šestnajstih psov, ki po snegu vlečejo sani.


01.02.2020

V šoli so izdelali in preizkusili ‘žogozvočnik’, jadrnico in sup

Ko pride v razred, se včasih počuti, kot bi prišel na oder. “Imaš 45 minut, od tebe je odvisno, kako jih boš odigral,” pravi učitelj tehnike Ivan Dović. Vodi tudi modelarski krožek in robotiko, učence navdušuje nad fiziko in astronomijo. Leta 2017 je prejel državno nagrado za izjemno delo na področju šolstva. Takrat je bil zaposlen na Osnovni šoli Brinje Grosuplje, danes poučuje tehniko na Osnovni šoli Trnovo.


25.01.2020

V trgovini spraska nalepko z banane ali jo doma odstrani s fenom

Jernej Kejžar že dobrih deset let zbira nalepke z banan. Ko se sprehodi mimo oddelka za sadje in zelenjavo, takoj presodi, ali se splača ustaviti. V svoji zbirki ima približno 2000 različnih, čeprav banane niso njegov najljubši sadež.


18.01.2020

Na računalnikih iz 80. let si s programiranjem kravžlja možgane

Dušan Berce je odraščal z računalniki, zanimajo pa ga tudi poklicno, saj je diplomirani inženir računalništva in informatike. Oživlja odpisane naprave iz osemdesetih let, ker jih je v zbirki vse več, pa si prostor delijo kar z oblačili.


11.01.2020

Biljardistka je v finalu državnega prvenstva premagala brata

Ano Gradišnik je za biljard navdušil starejši brat, z bratom dvojčkom sta ga zato igrala že od malega. “Ob mizi sva imela pručko, da sva sploh videla čez mizo. Takrat seveda še nisva vedela, da se bova s tem ukvarjala tudi profesionalno.”


14.12.2019

Kar čuti ob pogledu na lončnico, čutijo planinci ob pogledu na goro

“Dolga leta je bila zelo priljubljena hrana, mislim, da zdaj to vodilno vlogo prevzemajo rastline, in to sobne,” pravi ljubiteljski botanik Jan Robin. Narava, zdaj pričarana v mestnem stanovanju, ga zelo pomirja. Poleti se je zaradi rastoče pileje tedensko peljal tudi sto kilometrov stran od trenutnega domovanja in opazoval njen razvoj …


07.12.2019

Včasih je privezan na ‘štrik’, plava v visokih valovih ali se spušča po strminah

Mitja Legat rolkanje podaljšuje za pet let, deskanje za deset, surfal bo do konca življenja. Včasih kdo pripomni, ali se še ni naveličal te igrače, sicer je odnos do rolke pozitiven. “V osnovni šoli sem bil piflar, zato sem se želel otresti te etikete. Skejterska subkultura povezuje ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo ali kakšen je njihov priimek.”


30.11.2019

Kavo srka kot vročo juho, preizkusi tudi 30 vzorcev dnevno

Krešo Marin je študiral živilsko tehnologijo, a si ni nikdar predstavljal, da bo pristal v poslu s kavo, tudi velik potrošnik kave ni bil, se spominja. Doma je mama kuhala kavo na turški način, zdaj jo pripravlja žena. Zjutraj si privošči espreso za lepši začetek dneva, potem kavo pije po dolžnosti.


23.11.2019

Opazovanje letal je družaben dogodek na ‘malarski lojtri’

Milan Korbar se je rodil blizu letališča, kot otrok je ob nedeljah po obveznostih v cerkvi sedel na kolo in šel opazovati letala. To počne še danes. Povzpne se na lestev, s sabo vzame fotoaparat in čaka na pristanek ali vzlet. Tuje besede “planespotter” ne mara, pravi, da je “letalogled”. Pripoveduje, da marsikdo na letališče pride iz “firbca” in vpraša, ali prihaja kaj velikega.


16.11.2019

Ravnatelj, ki v garažnem studiu fotografira trk kapljic

Robert Gajšek fotografira trk kapljic. Pravi, da je to ekstremna makro fotografija. Začel je v jedilnici in studio preselil v garažo, po enem letu pa že po zvoku kapljice ve, ali bo ujel zanimivo obliko


Stran 2 od 4
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov