Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grafiti, ta svojevrstna izraznost, doma na ulici in povsod drugje, ki so jo desetletja navdihovali junaki stripov in glasba, oblast pa preganjala, je prešla v novo dobo. Danes grafitarsko sceno oblikujejo mlajši, med njimi so DJ-i, glasbeni ilustratorji, slikopleskarji, ki zahtevano eksperimentalnost in tehnič dovršenost grafita uspešno in spretno postavljajo ob bok agresivnim jumbo plakatom, prekrivajo dolgočasne beline in sivine mesta ter predmestja, z risanjem v alternativnih kulturnih središčih na dovoljenih lokacijah. Nekateri še vedno izzivajo nejevoljo oblasti in prebivalstva. Tako je leta 2015 zapisala Simona Kopinšek, ki je pripravila oddajo, v kateri se je pogovarjala s kustosom Mednarodnega grafičnega likovnega centra Božidarjem Zrinskim, umetnostno zgodovinarko Petjo Grafenauer, tedanjo umetniško vodjo mariborske galerije KIBELA Aleksandro Kostič, legendarnim mariborskim grafitarjem in DJ-jem Splinter-jem, grafitarjem Teoson-om in članom grafitarske skupine 1107 Klan.
Foto: Ljubljana Street Art Festival
736 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Grafiti, ta svojevrstna izraznost, doma na ulici in povsod drugje, ki so jo desetletja navdihovali junaki stripov in glasba, oblast pa preganjala, je prešla v novo dobo. Danes grafitarsko sceno oblikujejo mlajši, med njimi so DJ-i, glasbeni ilustratorji, slikopleskarji, ki zahtevano eksperimentalnost in tehnič dovršenost grafita uspešno in spretno postavljajo ob bok agresivnim jumbo plakatom, prekrivajo dolgočasne beline in sivine mesta ter predmestja, z risanjem v alternativnih kulturnih središčih na dovoljenih lokacijah. Nekateri še vedno izzivajo nejevoljo oblasti in prebivalstva. Tako je leta 2015 zapisala Simona Kopinšek, ki je pripravila oddajo, v kateri se je pogovarjala s kustosom Mednarodnega grafičnega likovnega centra Božidarjem Zrinskim, umetnostno zgodovinarko Petjo Grafenauer, tedanjo umetniško vodjo mariborske galerije KIBELA Aleksandro Kostič, legendarnim mariborskim grafitarjem in DJ-jem Splinter-jem, grafitarjem Teoson-om in članom grafitarske skupine 1107 Klan.
Foto: Ljubljana Street Art Festival
»Vsako oko lahko postane pesnik.« Lucien Hervé Odnos fotografov in arhitektov je neredko tesno prepleten, še zlasti pa je to veljalo okoli srede 20. stoletja, ko je ustvarjal tudi madžarsko-francoski fotograf Lucien Hervé. Fotografija je tedaj stopala v tesen odnos z modernistično arhitekturo, saj je ni le dokumentirala, temveč tudi sooblikovala njeno zgodbo, jo približala ljudem. Lucien Hervé je arhitekturo zajemal na svojevrsten, subjektiven način, kot da bi stavbe opazoval med hojo. Sicer je postal prepoznaven predvsem po sodelovanju z Le Corbusierom, njegove pretežno črno-bele fotografije pa odlikuje premišljena kompozicija. Več kot 160 Hervejevih fotografij bo do 29. septembra na ogled v galeriji Jakopič. Gostujoča razstava pariške galerije Jeu de Pomme z naslovom Lucien Hervé: Geometrija luči, ki jo je pripravila kustosinja Imola Gebauer, avtorja podrobno predstavlja v osmih sklopih.
23. maja so v Narodni galeriji odprli na prvi pogled presenetljivo razstavo z naslovom Alan Ford teče častni krog. Ja, prav ste prebrali: v Narodni galeriji so odprli razstavo, posvečeno junakom oziroma antijunakom slavne skupine TNT in stripu, ki so v osemdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji skupni državi našli navdušene in zveste bralke in bralce. Več o stripu in razstavi (ki bo na ogled do vključno 13. oktobra) bosta v oddaji Likovni odmevi (v pogovoru z Markom Goljo) povedala spiritus agens razstave Rok Glavan in stripar Zoran Smiljanić, oba tudi soavtorja zelo informativnega kataloga. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Ponovitev pogovora iz leta 2013 ob prejemu Prešernove nagrade
Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri.
Ponovitev oddaje iz leta 1999, v kateri Alenka Gerlovič govori o svojem življenju in delu
Letos mineva 500 let od smrti renesančnega umetnika Leonarda da Vincija. Obletnico v Italiji in po svetu zaznamujejo z mnogimi dogodki. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretskim razpravam. Bil je med prvimi umetniki, ki je menil, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli italijanski zgodovinar dr. Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr. Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave.
Izraz scotoma na medicinskem področju označuje točko oslabljenega vida, fotograf Damjan Kocjančič, znan kot DK, pa ga metaforično razume kot vrzel v percepciji. Hkrati gre za naslov njegove konceptualno kompleksne razstave, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič, odpira pa vprašanja o pogledu in vrzeli v zaznavanju, prepoznavanju in dojemanju vidnega. Avtorjeva prva razstava abstraktnih fotografij na ogled postavlja nekaj več kot 90 fotografij, povezanih v šest serij. Ob razstavi so izdali obsežen katalog, za katerega je poleg kustosinje Marije Skočir besedilo prispevala tudi teoretičarka Marina Gržinić. FOTO: Masiv Vinson ob mraku, Antarktika; iz serije Jutrišnji spomini, avtor: DK, vir: MGML
Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec. Fotografija: Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (detajl); vir: MGLC
Osrečite sebe in družino! je veleval oglas loterije, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali v pomoč zgraditve novih galerijskih prostorov današnje Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Hitrost in vnema, s katerima je galerija dobila svojo novo podobo, sta za današnji čas nepredstavljivi. Prav tako idealizem razstave, ki je prostore slovesno odprla in je imela zveneči naslov: Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Geslo loterije je hkrati naslov razstave Nike Autor v ljubljanskem Kulturnem centru Tobačna 001, na kateri umetnica idealistične podobe iz časa zidave galerije umetnica sooča z brezupnimi razmerami beguncev na slovenskih mejah leta 2016.
Pogovor s Kostjo Gatnikom, nagrajencem za življenjsko delo na 13. bienalu ilusatrcije v Cankarjevem domu v Ljubljani
Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru. Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila kot partnerka projekta Wom@arts, na njej pa se predstavlja 16 avtoric, ki so se udeležile štirih umetniških rezidenc. Razstava je prva od dveh zaporednih, na katerih skupaj sodeluje 32 ustvarjalk, pri čemer jim je kot navdih služilo prelomno delo Drugi spol Simone de Beauvoir, ki je izšlo pre 70. leti . O razstavi in delih se je v oddaji Likovni odmevi Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorico Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga, ki je najprej spregovorila o skrivnostnem naslovu razstave:
Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
Neveljaven email naslov