Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
30 epizod
30 epizod
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Poezija, ki opozarja na temeljne človekove pravice ter zagovarjajo osebno in narodno identiteto, sodi v vrh sodobne arabske poezije. Prevajalca Margit in Mohsena Alhady, igralec Boris Ostan. Produkcija: 2002
Angleška pesem iz 10. stoletja je po skoraj enajstih stoletjih še vedno enako aktualna. Poslovenil jo je Marjan Strojan, avtor ni znan, interpretiral pa jo bo Gašper Lovrec. Produkcija: 2016
Ameriški pesnik John Ashbery (1927–2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi za hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". V njegovi poeziji se tako na samosvoj način sestavi objektivno in subjektivno. Precej izrazito v pesmi Umirjeno življenje, ki jo je prevedel Aleš Debeljak, interpretira pa jo Tomaž Gubenšek.
Poljski pesnik Adam Wiedemann (roj. l 1967) je pri nas znan avtor, saj je gostoval na nekaterih literarnih festivalih, leta 2002 pa je založba Litera izdala knjigo njegovih izbranih pesmi. Zanje je značilno predvsem to, da najpomembnejšega ne pove naravnost. To velja tudi za pesem Sunset Suit.
Avstrijska avantgardna pesnica Friederike Mayröcker (1924–2021) je navdih iskala v umetnosti, pa tudi v vsakdanjem življenju. Čeprav je njen obsežen pesniški opus precej zaznamovan z eksperimentiranjem z jezikom, pa njena pesem s preprostim naslovom Kaj rabiš? upesnjuje vsakdanjo izkušnjo doživljanja življenja. Prevedla jo je Tanje Petrič, interpretira pa jo Sabina Kogovšek.
Na začetku svoje ustvarjalne poti je bil poljsko-ameriški literarni ustvarjalec Czesław Miłosz (1911–2004), ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za književnost, znan kot pesnik katastrofist, a se je pozneje v svoji poeziji odmaknil od apokaliptične note in pozornost posvetil filozofski in refleksivni liriki, velikokrat povezani tudi s tematiko narave, kar se še posebej izrazi v njegovi pesmi z naslovom Ura, ki jo je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo Branko Jordan.
Eden najbolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije Primož Čučnik (1971) je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, zadnjo z naslovom Niti v sanjah (2022). Od prvenca Dve zimi (1999) je Čučnik zavezan osebni poeziji, katere jezik običajno temelji na semantični in zvočni podobi. Gre pa hkrati za poezijo, ki je na sledi tega, kar se neprenehoma dogaja, kar je tukaj, pred nami, kjer sta Delo in dom (2007). Tak je naslov pete Čučnikove zbirke, iz nje pa je tudi pesem Slabo vreme, ki jo interpretira pesnik sam.
Čustvena, a hkrati polna analitičnega uma – Ingeborg Bachmann (1926–1973) tudi danes, ko je minilo že več kot pol stoletja od njene smrti, velja za eno najpomembnejših nemško pišočih avtoric v 20. stoletju. Njene pesmi so velikokrat polne doživetij življenja in ljubezni. To predvsem velja za njeno pesem Dnevi v belem, ki jo je prevedel Aleš Šteger, interpretira pa jo Vesna Jevnikar.
Sodobni ameriški pesnik Matthew Zapruder (1967) je avtor šestih pesniških in dveh proznih knjig. V slovenski izbor iz njegove poezije z naslovom Ameriška lipa (LUD Šerpa, 2008) so vključene tudi pesmi, ki jih je Zapruder napisal v Ljubljani. Njegove pesmi so nenavadne, a prek njih vedno spregovori človeški glas. To velja tudi za pesem Vrnitev, ki jo je prevedla Ana Pepelnik, interpretira pa jo Brane Grubar.
Ob soočenju z vojno v Ukrajini in Gazi se ves čas postavljata vprašanji, kdaj bo vojne konec in kdaj se vojna kot taka sploh konča. Slovenska pesnica in prevajalka Živa Čebulj v pesmi "Vojna se ne konča zato" ponudi svoj odgovor na vprašanji, kdaj in zakaj. Interpretira Mojka Končar. Produkcija 2024.
Pesnik, pisatelj in dramatik Franjo Frančič se je v zadnjih desetletjih uveljavil s prepoznavno pisavo in z dolgo vrsto knjig in knjižic. V pesmi V agoniji natančno povzema bistvo svoje življenjske in umetniške poti. Interpret Aleš Valič. Produkcija 2024.
5. aprila bi slovenski dramski igralec Jurij Souček praznoval 95 let. Umrl je januarja letos; ob njegovi obletnici smo izbrali eno njegovih mojstrskih interpretacij. Kaj vse je torej treba vedeti na življenjski poti v pesniški viziji Lojzeta Krakarja? Interpretira Jurij Souček. Produkcija 2003.
Mahmud Darviš, eden najbolj priljubljenih palestinskih - in arabskih - pesnikov, je pesnik ljubezni, pregnanstva in upora. Že od vsega začetka je izkazoval presenetljivo pesniško zrelost v upesnjevanju svojih osrednjih tem: brezdomstva, samote, bežnosti, domovine in omenjenega upora. Upora proti politični situaciji, upora v obliki odmika od tradicionalnih pesniških oblik in eksperimentiranja z jezikom in formo. V pesmi 'Ne piši zgodovine kot poezijo' natančno postavi ločnico med bistvom zgodovine in zgodovinskega mišljenja, ki je v zadnjih letih po svetu prepogosto navzoče, in bistvom pesništva - vse to seveda v jeziku poezije. Interpret Aleš Valič, prevajalka Barbara Skubic. Produkcija 2024.
Grške Moire, rimske Parke, so bile boginje usode, hčerke Zevsa in Temide; Kloto je predla nit življenja, Lahesis jo je navijala na preslico, Atropo jo je ob smrtni uri prerezala. Leta 1799 jih je Friedrich Hölderlin v treh zvenečih alkajskih kiticah prosil, naj mu bo dano, da izpolni svoje umetniško poslanstvo in postane pesniški glasnik svoje dobe. Prevajalec Matej Venier, interpret Aleš Valič. Posneto leta 2024.
Lev Detela, slovenski pesnik in pisatelj, ki že od leta 1960 živi na Dunaju, praznuje 85 let. V zadnjem desetletju se velik del njegove poezije napaja na potovanjih. Leta 2017 je izdal zbirko liričnih zapisov Obljubljena dežela, pot v sveto mesto v Palestini pa je opisal tudi v ciklu Nočna vožnja v Jeruzalem – romanje čez Sinaj in puščavo Negev v desetih lirsko-epskih etudah v zbirki z enakim naslovom. Ob njegovem jubileju bomo slišali njegovo Kratko žalostinko za starimi pesniki iz knjige Dunaj na poštni znamki, ki je izšla leta 2009, z njo pa seže v jedro vprašanja, kaj pravzaprav pomeni biti pesnik. Interpretira Branko Jordan. Produkcija 2017.
Lani je izšla pesniška zbirka Monike Povšič '(Ljubezen ne) diši po nemogočem'. Pesmi so nastajale med letoma 2020 in 2022, torej v času, kot uvodoma zapiše avtorica, ko je svet obstal. Tudi takrat se je, še dodaja, ne glede na vse, izkazalo, da ljubezen ostaja končni odgovor na vprašanje obstoja. Interpretira Vesna Jevnikar. Produkcija 2024.
Človekovega nezavednega in sanj so se lotili že številni pesniki in pesnice. Na izviren način o sanjah v pesmi z naslovom Sanje piše tudi slovenska pesnica Cvetka Lipuš. Pesem smo izbrali iz zbirke Kaj smo, ko smo. Interpretira jo Vesna Pernarčič.
Pesnik Anton Vodnik, rojen na začetku dvajsetega stoletja, je bil tudi esejist, umetnostni zgodovinar in urednik. V pesmi Pomladni veter opisuje, kaj vse si lirski subjekt želi, da bi mu prinesel, in česa si najbolj želi. Pesem Pomladni veter interpretira Zvone Hribar.
Poezija je Kocbeka spremljala že od dijaških let, čeprav je ostajala bolj ali manj v senci njegovih člankov in razprav, predvsem pa organizacijske dejavnosti v tako imenovanem "križarskem" gibanju. Kot pesnik se je v celoti oblikoval v letih "izolacije" v hrvaški provinci, vendar je že s svojim prvencem Zemlja v polnem obsegu uveljavil avtentično in samosvojo lirično govorico. Interpretira Boris Juh. Produkcija 2004.
Pesem Zgolj dan ameriškega pesnika Roberta Blya je prevedla Tina Kozin. Interpretira jo Robert Prebil. Produkcija 2019.
Neveljaven email naslov