Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
178 epizod
178 epizod
Raziskujemo zanimive literarne krajine.
Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knopovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo samo treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika. Vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko.
Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.
Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Letos mineva častitljivih devetdeset let od ustanovitve revije za književnost in kulturo, Sodobnost. Sodobnost je tako najstarejša slovenska revija, namenjena literaturi in kulturi, uvršča pa se tudi med štiri najstarejše tovrstne evropske revije. Devetdeset let je fascinantna starost za tiskano revijo, sploh, če upoštevamo izjemne spremembe, ki sta jih v tem času doživela človeštvo in svet. In Sodobnost ves ta čas zapolnjuje pomembne vrzeli v našem kulturnem prostoru: načrtno goji refleksijo in kritiško misel, spodbuja dramsko ustvarjanje in se usmerjeno posveča vsem literarninm vrstam in zvrstem ter njihovim teoretskim razmislekom. O življenju revije razmišljamo z odgovornim urednikom, pisateljem in dramatikom Evaldom Flisarjem, z lektorico in urednico Katjo Klopčič Lavrenčič, ki skrbi tudi za področje kritike v reviji, ter s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki v Sodobnosti ureja rubriko poezija.
Živimo v časih, ko je odprtje knjigarne daleč stran od samoumevnosti ali poslovnih želja slehernika; celo nasprotno, zdi se, da se odpiranje knjigarne marsikomu danes zdi norost, če že ne to, pa vsaj izgubljena poslovna priložnost. Pri založbi VigeVageKnjige menijo drugače in tudi njihovo pojmovanje knjigarne je drugačno od tistega, ki pod tem pojmom razume papirnico z nekaj knjigami. Zato so v Mariboru odprli vrata Mariborke – neodvisne knjigarne, ki ponuja kuriran izbor knjig 30-ih slovenskih založb, knjigarno, ki je, kot poudarjajo, hkrati prostor svobode. Gostimo glavno in odgovorno urednico založbe, pesnico in prevajalko Anjo Zag Golob.
21. decembra leta 2012, na dan, ko je bil napovedovan konec sveta, je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Šteger od 7h zjutraj do 15h sedel v izložbi blagovnice Maxi in pisal knjigo. Pisal jo je še nekaj ur pozneje, ob demonstrantih na Trgu republike, med njimi. In jo napisal. Tako se je začel njegov globalni umetniški projekt Na kraju zapisano, ki se je letos, enajst let in enajst knjig ter prizorišč pozneje, sklenil. Vse izvedbe projekta so zaživele v skupni monografiji.
Kdo danes ne pozna knjig kot sta Na cesti Jacka Kerouaca in Goli obed Williama S. Burroughsa ali domala kultne pesnitve Tuljenje Allena Ginsberga? Omenjeni avtorji, vodilni predstavniki generacije ameriških beatnikov, danes sodijo v kanon ameriške književnosti, svoje ustvarjanje pa so zastavili prav v opoziciji do etablirane in akademske umetnosti. O tem s prevajalcem in pesnikom Tonetom Škrjancem.
Spletni literarni portali in revije so že nekaj časa prostor živahne izmenjave mnenj, življenja primarnih in sekundarnih besedil s področja literature, prostor predstavljanja novih literarnih in kritiških glasov, tudi prostor promocije – in še bi lahko naštevali. Primer dobre in zanimive spletne revije predstavlja Poiesis, ki so jo ustanovili Katja Kuštrin, Peter Semolič in Tone Škrjanec, najdete pa jo na naslovu www.poiesis.si Od septembra 2016 deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Poiesis. Spletna revija Poiesis je namenjena pesništvu in promociji poezije v družbi. O njej razmišljamo z urednikom Petrom Semoličem – pesnikom, pisateljem, avtorjem radijskih iger, esejistom in prevajalcem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado in Nagrado Prešernovega sklada. Peter Semolič je sicer tudi trenutni predsednik Kulturno umetniškega društva Poiesis.
Pustinje, leposlovno besedilo, ki je v izvirniku izšlo leta 1982 in ga je podpisal avstralski pisatelj Gerald Murnane, so nenavadno delo – eno tistih, ki pričajo o neizčrpnosti literarne ustvarjalnosti, o pogojni naravi zvrstnih oznak, pa tudi o tem, da iz obsega knjige težko sklepamo, kako dolgo bo trajalo naše branje. Pustinje so namreč relativno kratko in dogajalno precej izpraznjeno delo, delo, ob katerem težko govorimo o pravi psihologiji ali karakterizaciji likov, še manj o odnosih med njimi. A kljub temu so izredno kompleksen, sporočilno bogat tekst, ki ga bralci in kritiki najpogosteje označujejo za roman. O njem razmišljamo s prevajalko in pisateljico Anjo Radaljac, ki je Pustinje oživila v slovenskem prevodu.
Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.
Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Jane Unuk izšla knjiga esejev Pozorni pripovedovalec poljske nobelovke Olge Tokarzuk. S prevajalko pretresamo eseje iz knjige, razmišljamo o tem, kako je prevajati Olgo Tokarczuk, pa tudi o tem, kdo ali kaj je pravzaprav naslovni pozorni pripovedovalec, koncept, ki se mu Tokarczuk v omenjeni knjigi posveča in na katerem sloni kar nekaj njenih leposlovnih del.
Knjiga poezije z naslovom Amen, izšla je v prevodu Zarje Vršič pri založbi KUD Logos, je prvi knjižni prevod pesmi francoskega pesnika, jazz kritika in flâneurja Jacquesa Rédaja. Leta 1929 rojeni Réda je danes eden izmed najbolj prepoznavnih sodobnih francoskih pesnikov in je za svoje ustvarjanje prejel številne nagrade, med drugimi veliko nagrado francoske akademije leta 1997 in nagrad Goncourt za poezijo leta 1999. Njegovo ustvarjalno pot, poetiko in zbirko Amen predstavljamo v pogovoru s prevajalko in avtorico spremne besede Zarjo Vršič.
Javna agencija za knjigo je bila ustanovljena konec leta 2008 z namenom, da sistematično skrbi za razvoj celotnega področja slovenske knjige v javnem interesu. Obseg njenega delovanja je širok, še posebej v zadnjih letih, v času priprav in izpolnjevanja nalog, vezanih na dva velika in pomembna projekta: mišljena sta projekt Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023, in projekt Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni 2024. Medtem ko prvi že poteka, se v drugega – tako rekoč tik pred njegovim začetkom – oziramo še s precejšnjim strahom. Pred svetovnim dnevom knjige in avtorskih pravic smo zato v oddajo Literarna matineja povabili Katjo Stergar, ki je s 1. novembrom 2022 prevzela mesto vršilke dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo.
O čem govorimo, ko govorimo o sonetu? O čem govorimo, ko govorimo o dvodelni zgradbi klasičnega soneta? Kdaj in kje nastane sonetna oblika, s čim povezujemo njen izvor? Kdaj pa se pojavijo prve teoretske obravnave soneta, kako ga opredeljujejo? Kako daleč segajo začetki slovenskega soneta, kateri je prvi znani slovenski sonet? O teh in drugih vprašanjih, povezanih s sonetno obliko, razmišljamo s profesorjem dr. Petrom Svetino, tudi avtorjem antologije slovenskega soneta, ki je pod naslovom Štirinajstica izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi.
Še do nedavnega smo črno skrinjico povezovali zgolj z zračnim prometom in bolj kot ne tragičnimi dogodki, v zadnjem času pa ljubitelji poezije ob omembi Črne skrinjice pogosteje pomislimo na dobro knjigo. Vzrok za to je založba s tem imenom, Črna skrinjica torej, ki sta jo vzpostavila Dejan Koban in Miha Maurič in s tem – ob drugem – dokazala, da v Sloveniji še obstajajo ljudje, ki jim gre za načrtno izdajanje dobre poezije. Medtem ko Črna skrinjica v branje že ponuja nekaj zelo odmevnih izvirnih del slovenskih avtorjev, tokrat predstavljamo le najnovejše med njimi, knjigo Navade in uzance pesnika, pisatelja, lektorja in prevajalca Jerneja Županiča – ter seveda Črno skrinjico. Gostimo Dejana Kobana in Jerneja Županiča.
Oddajo Literarna matineja tokrat posvečamo nedavno preminuli Dubravki Ugrešić (1949–2023), literarni zgodovinarki in pisateljici hrvaških korenin. Uveljavila se je z romanopisjem, kratko prozo in esejistiko, v svojih besedilih pa se je posvečala predvsem vprašanjem identitete in narodne pripadnosti. V začetku devetdesetih je zapustila Hrvaško, saj se ni strinjala z nacionalistično politiko. Njena leposlovna dela so prevedena domala v vse evropske jezike, prejela je tudi številne mednarodne nagrade, med drugimi kristal Vilenice (1989) in mednarodno nagrado Vilenice (2016). Predlogo za igrani Literarni večer o Dubravki Ugrešić je pripravila Đurđa Strsoglavec. Avtorica literarnega dela: Dubravka Ugrešić, prevajalci: Jurij Hudolin, Jana Unuk, Višnja Fičor, Denis Poniž, Đurđa Strsoglavec, Klarisa Jovanović, režiser: Igor Likar, bralca: Maja Moll, Bernard Stramič, interpreti: Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner, Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Tina Kozin, leto produkcije: 2016.
Dr. Kristina Kočan se s poezijo ukvarja zelo celostno: kot ljubiteljska in profesionalna bralka, kot avtorica, prevajalka in posrednica, kot raziskovalka in producentka. Zdi se, da s poezijo živi vsak dan, da z njo tako rekoč diha. Če ob to dodamo še dejstvo, da je za svojo knjigo poezije Selišča, izšla je pri mariborski založbi Litera, lani prejela Veronikino nagrado, smo s tem verjetno odgovorili na vprašanje, zakaj je odlična sogovornica za razmišljanje o poeziji in dnevu, ki ji je posvečen.
Evald Flisar, pisatelj, dramatik, pesnik, prevajalec in urednik, ima bogat in priznan opus, ki obsega knjigo poezije, romane, kratko prozo, potopise, esejistični knjigi, dve knjigi za mlade bralce in drame. Pred izidom je že avtorjevo petdeseto izvirno delo. A številke v povezavi s Flisarjevim opusom postanejo zares impozantne, ko se ozremo v tujino, kjer danes živi prek 245 avtorjevih del v 40 različnih jezikih, kar ga umešča v sam vrh naših najbolj prevajanih in tudi najbolj uveljavljenih avtorjev. Z razgibano življenjsko in bogato ustvarjalno potjo Evalda Flisarja se lahko podrobneje seznanimo iz obsežne, v marsikaterem pogledu izjemne monografije Življenje in delo Evalda Flisarja, ki jo je pripravila in uredila Katja Klopčič Lavrenčič. Prav s Katjo Klopčič Lavrenčič, sicer lektorico in urednico, razmišljamo o Flisarjevem življenju in delu. Ob njej smo v studio povabili še Alenko Urh, prevajalko, kritičarko in urednico ter prav tako dobro poznavalko avtorjevega dela.
Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu. Leto produkcije: 2022
Pisatelj Sarival Sosič je človek raznoterih zanimanj: je učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, službuje pa kot kustos v Mestni galeriji Ljubljana. Vsa ta področja vstopajo tudi v njegovo leposlovje, in sicer tako na vsebinski, kot na slogovni ravni. Doslej se je podpisal pod tri romane in knjigo kratke pripovedi. Prav slednja, zbirka z naslovom Ne morem ven, ki je izšla pri založbi Litera, je tokrat v središču našega zanimanja. Gre namreč za prav posebno delo: temelji na ritmični, poetični, sinestetični govorici, ki nagovarja vse bralčeve čute in s podobami, simboli in arhetipi vzpostavlja estetske, mnogopomenske svetove.
Neveljaven email naslov