Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023.
Barbara Kapelj se skoraj trideset let kot scenografinja in vizualna umetnica ukvarja z vizijami režiserk, režiserjev, koreografinj, dramatičark, pisateljic, direktoric in direktorjev fotografije ter poskuša ustvariti krajine, ki bi bili najboljši približek njihovi viziji o prostorih, tako v gledališču kot na filmu. Hkrati na neodvisni sceni ustvarja prostorske instalacije in predstave, njihova rdeča nit pa je raziskovanje življenja žensk. Na osnovi njenega projekta "Ljubljančanke", ki ga je je razvila kot umetniške sprehode po nizu zgodb iz zgodovine žensk, je bila povabljena v Beljak, kjer je ustvarila tako imenovano "Biographical Fempath 1", pripovedi o zgodbah žensk v dolini reke Drave. Zadnja leta piše tudi kratke zgodbe, ki bi jih rada izdala kot zbirko pripovedi in v katerih želi nastaviti zrcalo prav ženskemu pogledu. Ena izmed njih je tudi Kitajsko ogledalo.
Interpretka Mojka Končar,
režiserka Saška Rakef,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar,
urednik Oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2023.
42 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023.
Barbara Kapelj se skoraj trideset let kot scenografinja in vizualna umetnica ukvarja z vizijami režiserk, režiserjev, koreografinj, dramatičark, pisateljic, direktoric in direktorjev fotografije ter poskuša ustvariti krajine, ki bi bili najboljši približek njihovi viziji o prostorih, tako v gledališču kot na filmu. Hkrati na neodvisni sceni ustvarja prostorske instalacije in predstave, njihova rdeča nit pa je raziskovanje življenja žensk. Na osnovi njenega projekta "Ljubljančanke", ki ga je je razvila kot umetniške sprehode po nizu zgodb iz zgodovine žensk, je bila povabljena v Beljak, kjer je ustvarila tako imenovano "Biographical Fempath 1", pripovedi o zgodbah žensk v dolini reke Drave. Zadnja leta piše tudi kratke zgodbe, ki bi jih rada izdala kot zbirko pripovedi in v katerih želi nastaviti zrcalo prav ženskemu pogledu. Ena izmed njih je tudi Kitajsko ogledalo.
Interpretka Mojka Končar,
režiserka Saška Rakef,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar,
urednik Oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2023.
Sodobna danska pesnica Pia Tafdrup (1952) je danes ena najbolj znanih skandinavskih literarnih ustvarjalk. Leta 1999 je prejela prestižno skandinavsko odličje – nagrado nordijskega sveta za književnost. Na literarno prizorišče je stopila leta 1981 s pesniškim prvencem Ko je angel predrt. Pia Tafdrup sicer piše tudi gledališke igre in romane, vendar je zaslovela predvsem s poezijo. V njej zelo osebno ubeseduje izkušnjo narave. Objavljamo sedem njenih pesmi iz knjige Kristalni gozd (CSK, 2004). Prevajalka Maja Caserman, interpretka Stannia Boninsegna, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Angleški pisatelj C. S. Lewis se je rodil leta 1898 in umrl leta 1963. Sodi med najbolj priljubljene pisatelje 20. stoletja, napisal je več kot 30 knjig, med njimi so dela fantastične literature, slavne Zgodbe iz Narnije. Bil pa je tudi pomemben in vpliven krščanski mislec. V knjigi Štiri ljubezni, v slovenščini je izšla leta 2016, je C. S. Lewis pisal o štirih temeljnih oblikah ljubezni: naklonjenosti, prijateljstvu, erosu in agape. Objavljamo odlomek iz poglavja Naklonjenost. Prevod Mateja Jančar, interpretacija Jurij Drevenšek, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Pesnik (Dunajskih sonetov), pisatelj, esejist, prevajalec in gimnazijski profesor Josip Stritar (1836-1923) je že zgodaj zaslovel kot svobodomislec; med drugim zato, ker je branil Pesmi Frana Levstika, zaradi svojega uvoda k drugi izdaji Prešenovih Poezij, polemike z Antonom Mahničem, pa tudi zaradi svoje poezije in ne nazadnje zaradi romana Zorin. Njegovi meščanski sodobniki so težko sprejeli romaneskno podobo tragičnega življenja in sveta; podobo, ki se je zelo razlikovala od njihovega meščanskega optimizma in prizadevanja za boljši položaj slovenstva. Pisatelj, ki je živel predvsem na Dunaju, je bil sicer deležen mnogih časti, med drugim je bil častni član Slovenske matice in prav tako častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU), se je kljub tovrstnim in podobnim priznanjem počutil odrinjenega. Ob 100. obletnici Stritarjeve smrti se bomo razgledanega književnika spomnili z odlomkom iz njegovega romana Zorin. Naslovni junak piše pismo prijatelju, pripovedovalcu o svojih pariških vtisih in še čem. Nikar ne zamudite. Režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa posveča prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Kot podnaslavljalka je začela delati že v študentskih letih prav na RTV Slovenija, prevajala pa je tudi za festival Liffe in številne druge. Njeno študentsko delo se je razvilo v dolgoletno ljubezen, ki traja še danes. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati in pravkar je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. V svojih pesmih z različnimi ritmi in dolžinami ujame samo sebe z eksistencialnega vidika, kot mejno bitje, hkrati pa se postavi v širši družbeni okvir, v katerem pripoveduje o izgubljenosti sodobnega človeka, nezaupanju ter teži in skrivnosti ljubezni. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu. Interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Pisatelj in dramatik Tone Partljič je v zbirki kratke proze General oživil deset drobcev iz življenja Rudolfa Maistra. Zgodbica O, jaz ne spim ne govori o njegovem legendarnem prevzemu oblasti v Mariboru ali o bojih za severno mejo, pač pa je postavljena v leto 1923, ko je bil predčasno prisilno upokojen. Urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Saška Rakef, igralec: Aleš Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar Produkcija leta 2023.
Pisatelj, dramatik, politik, časnikar in urednik Etbin Kristan se je rodil v Ljubljani 15. aprila 1867, v Ljubljani je 22. novembra 1953 tudi umrl. Kar dvakrat je odpotoval v Združene države Amerike in tam bival več let. V letih pred prvo svetovno vojno je bil voditelj Jugoslovanske socialdemokratske stranke, ob tem pa je pisal prozna in dramska besedila. Manj znano je, da je Kristan tudi pesnil: na prelomu stoletja je v nekaj snopičih objavil pesniško zbirko Žarki in snežinke. Ob 70. obletnici smrti Etbina Kristana lahko v Literarnem nokturnu poslušate nekaj značilnih pesmi iz omenjene zbirke, izdane v samozaložbi. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat,. tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oprema Luka Hočevar. Urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Umrl je France Vurnik; bil je pesnik, prevajalec, literarni in gledališki kritik – in dolgoletni sodelavec našega radia. Rodil se je pred malo manj kot 90. leti v Radovljici, študiral je slovenski in ruski jezik s književnostjo. Leta 1961 se je za krajši čas zaposlil na Radiu Ljubljana, nato v kulturni redakciji Dnevnika, bil je ravnatelj Slovanske knjižnice in vodja enega od oddelkov v NUK-u; leta 1979 se je vrnil v kulturno redakcijo Radia Ljubljana, od leta 1991 do upokojitve pa je bil direktor Radia Slovenija. Francetu Vurniku je bila med vsemi vrstami besednega ustvarjanja najbližja poezija. Pisati jo je začel že kot dijak, pozneje je objavljal v revijah in izdal nekaj pesniških zbirk. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali Vurnikovo pesnitev v arabski pesniški obliki rubai z naslovom Na obisku pri Omarju Hajamu. V njej se je najprej s hudomušno ironijo ozrl na prehojeno pesniško pot, nato pa z velikani slovenskega pesništva iskal spoznanja o načinu življenja sodobnega človeka. Interpretacija Boris Juh, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2004.
"Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico," definira poezijo Marzanna Bogumiła Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor avtoričinih pesmi lahko beremo v knjigi z naslovom Vaje iz neobstoja v slovenskem prevodu Jane Unuk. Knjiga je izšla leta 2018 v zbirki Sozvezdja pri založbi Družina. Avtorica prevoda: Jana Unuk, režiser: Jože Valentič, interpretka: Maja Končar, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
Aleš Mustar se je v našem literarnem prostoru uveljavil kot vrhunski prevajalec iz romunščine in makedonščine, nič manj pa tudi kot pesnik, čeprav njegove pesniške knjige izhajajo v daljših časovnih intervalih kot knjige njegovih številnih sodobnikov – a to mu lahko kvečjemu štejemo v prid, saj tri njegove pesniške knjige, ki jih je podpisal doslej - (U)sodno tolmačenje (2005), Srednja leta (2017) in K(o)ronika (2021) –, kažejo inteligentnega, pronicljivega, duhovitega in premišljenega ustvarjalca z izjemnim posluhom za jezik. Izbor njegove poezije je vzet iz knjige K(o)ronika, ki je, kot pove že naslov, kronika nekega obdobja, ki ga verjetno zlepa ne bomo pozabili. Režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Jurij Drevenšek, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2023.
Na valove humorja nas bo tokrat peljal Noah Charney, v New Havnu rojeni ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Noah Charney živi in dela v Sloveniji - na kamniškem koncu - in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, naroden in neroden pa tudi … Prevod Mateja Štrajhar, Lisa Mislej, Ivan Mitrevski, igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Fatma Naut je sodobna egipčanska pesnica s prepoznavnim glasom v sodobni arabski književnosti. Rodila se je leta 1964. Sodobno egipčansko poezijo pogosto predstavlja na mednarodnih literarnih festivalih in kulturnih srečanjih. Izdala je več pesniških zbirk, med njimi: Udarec s prstom, Centimeter nad zemljo, Na dlani žene, Tempelj sveta. Njena zadnja pesniška zbirka Steklenica lepila iz leta 2008 je bila nagrajena na mednarodnem literarnem srečanju v Hongkongu in prevedena v več jezikov. Samoten lesen stol na robu celine je prva izmed pesmi v prevodu Margit Podvornik Alhady in Mohsena Alhadyja. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2009.
Zahodnonemški pesnik Rainer Malkowski, živel je med letoma 1939 in 2003, je že takoj po izidu pesniškega prvenca Kakšno jutro leta 1975 postal eden od najbolj prepoznavnih zahodnonemških pesnikov svoje generacije. V poeziji je iskal svoja pota; njegovi estetiki se pogosto pripisuje oznaka "nova subjektivnost". Tematsko in avtopoetsko zavzema Malkowski v nemški poeziji konca preteklega stoletja podobno mesto, kot ga v ameriškem povojnem slikarstvu zavzema Edward Hopper. Oba sta portretirala urbano svetlobo in zadržano melanholijo velemestnih prizorov. Avtor literarnega dela: Rainer Malkowski, avtor prevoda: Aleš Šteger, režiser: Klemen Markovčič, interpret: Saša Tabaković glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2014.
Tujstvo obravnavajo številna literarna in biografska dela. V Literarnem nokturnu objavljamo besedilo nemškega pisatelja Michaela Winterja z naslovom Tujec, ki ga je objavil leta 1999. Winter v njem razmišlja o tujstvu nekoč in danes s podarkom na nemški zgodovini ter med drugim s samokritičnim sarkazmom zapiše: "Gledano z zvonika, je ves svet onkraj dvoriščnega okna poln tujcev, ki so povrhu še tako zahrbtni, da se niti po videzu niti po jeziku ne razlikujejo od nas." Prevod Matija Barl, interpretacija Aleš Valič, režija Igor Likar. Produkcija 1999. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Fran Celestin se je rodil leta 1843 v naselju Klenik blizu Litije. V mladosti se je bolj posvečal pisanju beletristike, pozneje pa večinoma esejistiki in razpravam. V verjetno najodmevnejši razpravi Naše obzorje, objavljeni leta 1883 v Ljubljanskem zvonu, je kritiziral slovensko književnost, razloge za »revščino« kulturnih idej pa je med drugim videl v majhnosti naroda in »preveliki duševni odvisnosti od Nemcev«. Verjel je, da nas k boljšemu lahko pripelje produktivno znanje in kritika. "Malodušni ljudje radi govore, da bi kritika škodila, ker bi odkrivala naše slabosti. Jaz mislim, da nikogar ne varamo, če prikrivamo slabosti, saj jih vendar vidimo sami, še bolj pa nam jih potem drugi očitajo, če smo morda sami – kratkovidni in ne vidimo pota k boljšemu. Zdrava kritika se ne boji torej ne preteklosti ne sedanjosti, temveč sodi ves dozdanji razvitek pa tudi ideale bodočnosti," je zapisal. Igralec: Boris Ostan, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež, redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj (ponovitev). Leto nastanka: 2003.
Francoski klasicist François de La Rochefoucauld (1613–1680) je eden največji moralistov v zgodovine evropske misli in je danes, ko mineva 410 let od njegovega rojstva, znan predvsem po delu z naslovom Maksime: misli o človeški naravi. Gre za zbirko kratkih besedil oziroma izrekov, ki se gibljejo med poezijo in prozo. V njih avtor na podlagi filozofije, ki ni utemeljena na terminih, razkrinkava slabosti človekove narave. Objavljamo šestnajst njegovih maksim od petsto štirih, kolikor jih je objavil za časa življenja. Prevedel Primož Vitez, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
O svetem Martinu iz Toursa krožijo številne legende, še več pa običajev ob njegovem godu, ki so se tudi pri nas ohranili do danes. Ivo Petkovšek je slovenski zdravnik, slikar, pesnik in pisatelj iz zamejstva v Italiji. Igralka Majda Grbac, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper.
Ne le v eksotičnih deželah, tudi v Evropi so bili časi, ko so bile dogovorjene poroke nekaj običajnega, čustva pa ob tem nepomembna. Prevajalec: Marjan Poljanec, interpret: Blaž Šef, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Režiser: Igor Likar. Produkcija: 2015.
Sodobna nemška pesnica in multimedijska umetnica Barbara Köhler vedno znova v središče pozornosti postavlja žensko ter se sprašuje o njeni navzočnosti in še pogostejši prezrtosti v literaturi. Za njeno poezijo je značilno ironično preigravanje besednih stereotipov, večpomenskosti in (ne)sporazumevanja z jezikom. Znana je tudi po prenosih svojih pesmi v duhovite in zbadljive instalacije, ki jih nalepi recimo na izložbena okna. Prevajalka: Tesa Drev Juh, interpretka: Violeta Tomič, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Produkcija: 2013
Antonio Gamoneda, rojen leta 1931, je eden izmed osrednjih predstavnikov sodobne španske poezije. Njegovo odraščanje in pozneje tudi ustvarjalno pot sta izrazito zaznamovali španska državljanska vojna in nenadna očetova smrt. Knjiga hladu, v izvirniku je prvič izšla leta 1992, je po besedah prevajalca Janeza Žumra avtorjeva najbolj inovativna zbirka, ki pa hkrati vztraja pri tistih poetoloških značilnostih, ki so njegov prepoznavni znak od začetka ustvarjalne poti. Gamonedova poetična govorica je izrazito ekonomična, polna preskokov in se pretežno napaja v naravi in spominu, da upoveduje eksistencialne, duhovne teme.
Francoski pisatelj in filozof Albert Camus se je rodil na današnji dan pred 110. leti. Ob Sartru je najpomembnejši predstavnik eksistencializma v književnosti. Med njegovimi romani sta najbolj znana Tujec in Kuga. Kugo je izdal leta 1947, pisati pa jo je začel med drugo svetovno vojno, leta 1941. "Čudne stvari, ki jih obravnava ta kronika, so se dogodile leta 194 … v Oranu," je stavek, ki uvaja sloviti roman o epidemiji kuge, ki ohromi francosko prefekturo na alžirski obali. Razmerje med človekom in svetom je znotraj Camusove filozofije absurdno, v romanu Kuga pa je tisto orodje, s katerim se človek lahko bori proti absurdu - solidarnost, ki jo uteleša požrtvovalni zdravnik Rieux. Prevod Jože Javoršek, interpretacija Jurij Drevenšek, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Redakcija Maja Žvokelj, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2020.
Neveljaven email naslov