Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Philippe Delaveau (1950) je francoski pesnik, prevajalec in likovni kritik. Po nekajletnem življenju in delu v Londonu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom angleške poezije odmaknil od formalističnega pisanja, ki je takrat prevladovalo med francoskimi avtorji, in odkril svoj lastni pesniški glas. Med njegovimi pesniškimi vzorniki so pesniki, kot so T. S. Eliot, Paul Claudel, Pierre Reverdy, Jacques Réda in Jean Grosjean. V svoji poeziji skuša najti ravnovesje med modernostjo in tradicijo; pesnik je zanj nekakšen »čuvaj« sveta, pesništvo pa paradoksalna aktivnost, ki upoveduje tisto brezkončno in hkrati minljivo v stvareh, bitjih in svetu. Je avtor več kot dvajsetih zbirk in prejemnik številnih literarnih nagrad, med drugim vélike nagrade za poezijo leta 2000, ki jo podeljuje Francoska akademija.
Izbor pesmi je narejen iz zbirke Zaljubljeni čuvaj (Le veilleur amoureux; Gallimard, 1993).
41 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Philippe Delaveau (1950) je francoski pesnik, prevajalec in likovni kritik. Po nekajletnem življenju in delu v Londonu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom angleške poezije odmaknil od formalističnega pisanja, ki je takrat prevladovalo med francoskimi avtorji, in odkril svoj lastni pesniški glas. Med njegovimi pesniškimi vzorniki so pesniki, kot so T. S. Eliot, Paul Claudel, Pierre Reverdy, Jacques Réda in Jean Grosjean. V svoji poeziji skuša najti ravnovesje med modernostjo in tradicijo; pesnik je zanj nekakšen »čuvaj« sveta, pesništvo pa paradoksalna aktivnost, ki upoveduje tisto brezkončno in hkrati minljivo v stvareh, bitjih in svetu. Je avtor več kot dvajsetih zbirk in prejemnik številnih literarnih nagrad, med drugim vélike nagrade za poezijo leta 2000, ki jo podeljuje Francoska akademija.
Izbor pesmi je narejen iz zbirke Zaljubljeni čuvaj (Le veilleur amoureux; Gallimard, 1993).
Literarni nokturno prinaša nekaj pesmi nemškega pesnika Stefana Georgeja, ki je živel med letoma 1868 in 1933. V navezavi na simboliste je v svojih pravilnih verzih, polnih poglobljene liričnosti, segal h grškim klasikom. Zagovarjal je larpurlartizem in se tako upiral sodobnemu realizmu. Prevod Kajetan Kovič, interpretacija Danijel Malalan, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič. Redakcija Tadeja Krečič in Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2011.
MInilo je 223 let od rojstva Franceta Prešerna. Čeprav nam je njegova poezija blizu in jo ima marsikdo v ušesih, mislih in srcu, jo je dobro slišati v vedno novih interpretacijah. V novem Literarnem nokturnu Prešernove pesmi Kam?, Zgubljena vera, Zvezdogledam, Pevcu in Zdravljica interpretira dramski igralec Urban Kuntarič. Glasbena oprema: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, režiser: Klemen Markovčič. redaktor: Matej Juh. leto nastanka: 2023.
Pesmi iz Heinejeve prve zbirke, ki je izšla leta 1827, so polne ljubezenskega hrepenenja in trpkega gorja. Prevajalca: Kajetan Kovič in Štefan Vevar, igralec Ivan Peternelj, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, režiser Klemen Markovčič.
Za cikel petkovih Literarnih nokturnov Na valovih humorja smo tokrat izbrali besedilo hrvaške ustvarjalke Jelene Veljača z naslovom Naj trideseta leta ne bodo nova dvajseta. Rodila se je leta 1981, študirala igralstvo v Zagrebu, uveljavila pa se je kot scenaristka, igralka in kolumnistka. Precej časa je preživela v Združenih državah Amerike. Tokratno besedilo je iz njenega knjižnega dela z naslovom Mama vam je ves čas lagala. Tematika je torej prehod iz dvajsetih v trideseta leta. Prevod Štefan Kutoš, interpretacija Barbara Ribnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Jože Valentič. Leto nastanka 2018.
Poezija Roberta Blya, lani urmlega klasika ameriške poezije, temelji na močnih podobah; te so pogosto vzete iz sveta narave, ne pa nujno. V jedru pesmi v prozi so štirje močni ustvarjalci, ki so vsak po svoje vzdramili pesnikovo pozornost in se prelili v osrednji motiv njegove poetične meditacije. Robert Bly je podpisal več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, v katerih najdemo tako pesmi v verzni kot v prozni obliki. Predvajani izbor pesmi v prozi je iz knjige Segati v svet. Avtor literarnega dela: Robert Bly, avtorica prevoda: Tina Kozin, režiserka: Špela Kravogel, interpret: Blaž Šef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, posneto leta 2023.
Dušan Voglar (1936−2022) je bil marsikaj: bil je prevajalec, ki je med drugim uredil in z Jankom Modrom prevedel zajetno knjigo spisov Bertolta Brechta z naslovom Umetnikova pot: spisi in zapiski o gledališču, liriki in romanu, filmu, fašizmu, kritiki, realizmu in formalizmu, diktaturi in miru in tako naprej; bil je dolgoletni odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Televizije Ljubljana ter glavni urednik Enciklopedije Slovenije in urednik Zbranih del Primoža Kozaka, bil pa je tudi pesnik. Tako je leta 2002 objavil Deželne balade. Nekaj balad Dušana Voglarja lahko slišite v Literarnem nokturnu. Avtor literarnega dela Dušan Voglar, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.
Mlada dvojezična avtorica Suphil Lee Park, ki se je rodila in odraščala v Južni Koreji, študirala pa v Združenih državah Amerike, je dobitnica nagrade Tomaža Šalamuna za leto 2022. Piše poezijo in druga literarna besedila, pa tudi besedila s področja teorije. Leta 2021 je objavila pesniško zbirko Kompleksni sedanjik, leto pozneje pa še knjižico Tihožitje, za katero je dobila omenjeno nagrado in ki je prevedena v slovenščino – Tihožitje (JSKD, 2023). Njena poezija je igriva in nenavadna, polna pomenskih obratov. Izbrali smo šest pesmi iz nagrajene knjižice. Prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2023.
Sodobna danska pesnica Pia Tafdrup (1952) je danes ena najbolj znanih skandinavskih literarnih ustvarjalk. Leta 1999 je prejela prestižno skandinavsko odličje – nagrado nordijskega sveta za književnost. Na literarno prizorišče je stopila leta 1981 s pesniškim prvencem Ko je angel predrt. Pia Tafdrup sicer piše tudi gledališke igre in romane, vendar je zaslovela predvsem s poezijo. V njej zelo osebno ubeseduje izkušnjo narave. Objavljamo sedem njenih pesmi iz knjige Kristalni gozd (CSK, 2004). Prevajalka Maja Caserman, interpretka Stannia Boninsegna, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Angleški pisatelj C. S. Lewis se je rodil leta 1898 in umrl leta 1963. Sodi med najbolj priljubljene pisatelje 20. stoletja, napisal je več kot 30 knjig, med njimi so dela fantastične literature, slavne Zgodbe iz Narnije. Bil pa je tudi pomemben in vpliven krščanski mislec. V knjigi Štiri ljubezni, v slovenščini je izšla leta 2016, je C. S. Lewis pisal o štirih temeljnih oblikah ljubezni: naklonjenosti, prijateljstvu, erosu in agape. Objavljamo odlomek iz poglavja Naklonjenost. Prevod Mateja Jančar, interpretacija Jurij Drevenšek, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Pesnik (Dunajskih sonetov), pisatelj, esejist, prevajalec in gimnazijski profesor Josip Stritar (1836-1923) je že zgodaj zaslovel kot svobodomislec; med drugim zato, ker je branil Pesmi Frana Levstika, zaradi svojega uvoda k drugi izdaji Prešenovih Poezij, polemike z Antonom Mahničem, pa tudi zaradi svoje poezije in ne nazadnje zaradi romana Zorin. Njegovi meščanski sodobniki so težko sprejeli romaneskno podobo tragičnega življenja in sveta; podobo, ki se je zelo razlikovala od njihovega meščanskega optimizma in prizadevanja za boljši položaj slovenstva. Pisatelj, ki je živel predvsem na Dunaju, je bil sicer deležen mnogih časti, med drugim je bil častni član Slovenske matice in prav tako častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU), se je kljub tovrstnim in podobnim priznanjem počutil odrinjenega. Ob 100. obletnici Stritarjeve smrti se bomo razgledanega književnika spomnili z odlomkom iz njegovega romana Zorin. Naslovni junak piše pismo prijatelju, pripovedovalcu o svojih pariških vtisih in še čem. Nikar ne zamudite. Režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa posveča prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Kot podnaslavljalka je začela delati že v študentskih letih prav na RTV Slovenija, prevajala pa je tudi za festival Liffe in številne druge. Njeno študentsko delo se je razvilo v dolgoletno ljubezen, ki traja še danes. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati in pravkar je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. V svojih pesmih z različnimi ritmi in dolžinami ujame samo sebe z eksistencialnega vidika, kot mejno bitje, hkrati pa se postavi v širši družbeni okvir, v katerem pripoveduje o izgubljenosti sodobnega človeka, nezaupanju ter teži in skrivnosti ljubezni. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu. Interpretka Mojka Končar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Pisatelj in dramatik Tone Partljič je v zbirki kratke proze General oživil deset drobcev iz življenja Rudolfa Maistra. Zgodbica O, jaz ne spim ne govori o njegovem legendarnem prevzemu oblasti v Mariboru ali o bojih za severno mejo, pač pa je postavljena v leto 1923, ko je bil predčasno prisilno upokojen. Urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Saška Rakef, igralec: Aleš Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar Produkcija leta 2023.
Pisatelj, dramatik, politik, časnikar in urednik Etbin Kristan se je rodil v Ljubljani 15. aprila 1867, v Ljubljani je 22. novembra 1953 tudi umrl. Kar dvakrat je odpotoval v Združene države Amerike in tam bival več let. V letih pred prvo svetovno vojno je bil voditelj Jugoslovanske socialdemokratske stranke, ob tem pa je pisal prozna in dramska besedila. Manj znano je, da je Kristan tudi pesnil: na prelomu stoletja je v nekaj snopičih objavil pesniško zbirko Žarki in snežinke. Ob 70. obletnici smrti Etbina Kristana lahko v Literarnem nokturnu poslušate nekaj značilnih pesmi iz omenjene zbirke, izdane v samozaložbi. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat,. tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oprema Luka Hočevar. Urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Umrl je France Vurnik; bil je pesnik, prevajalec, literarni in gledališki kritik – in dolgoletni sodelavec našega radia. Rodil se je pred malo manj kot 90. leti v Radovljici, študiral je slovenski in ruski jezik s književnostjo. Leta 1961 se je za krajši čas zaposlil na Radiu Ljubljana, nato v kulturni redakciji Dnevnika, bil je ravnatelj Slovanske knjižnice in vodja enega od oddelkov v NUK-u; leta 1979 se je vrnil v kulturno redakcijo Radia Ljubljana, od leta 1991 do upokojitve pa je bil direktor Radia Slovenija. Francetu Vurniku je bila med vsemi vrstami besednega ustvarjanja najbližja poezija. Pisati jo je začel že kot dijak, pozneje je objavljal v revijah in izdal nekaj pesniških zbirk. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali Vurnikovo pesnitev v arabski pesniški obliki rubai z naslovom Na obisku pri Omarju Hajamu. V njej se je najprej s hudomušno ironijo ozrl na prehojeno pesniško pot, nato pa z velikani slovenskega pesništva iskal spoznanja o načinu življenja sodobnega človeka. Interpretacija Boris Juh, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2004.
"Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico," definira poezijo Marzanna Bogumiła Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor avtoričinih pesmi lahko beremo v knjigi z naslovom Vaje iz neobstoja v slovenskem prevodu Jane Unuk. Knjiga je izšla leta 2018 v zbirki Sozvezdja pri založbi Družina. Avtorica prevoda: Jana Unuk, režiser: Jože Valentič, interpretka: Maja Končar, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
Aleš Mustar se je v našem literarnem prostoru uveljavil kot vrhunski prevajalec iz romunščine in makedonščine, nič manj pa tudi kot pesnik, čeprav njegove pesniške knjige izhajajo v daljših časovnih intervalih kot knjige njegovih številnih sodobnikov – a to mu lahko kvečjemu štejemo v prid, saj tri njegove pesniške knjige, ki jih je podpisal doslej - (U)sodno tolmačenje (2005), Srednja leta (2017) in K(o)ronika (2021) –, kažejo inteligentnega, pronicljivega, duhovitega in premišljenega ustvarjalca z izjemnim posluhom za jezik. Izbor njegove poezije je vzet iz knjige K(o)ronika, ki je, kot pove že naslov, kronika nekega obdobja, ki ga verjetno zlepa ne bomo pozabili. Režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Jurij Drevenšek, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2023.
Na valove humorja nas bo tokrat peljal Noah Charney, v New Havnu rojeni ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Noah Charney živi in dela v Sloveniji - na kamniškem koncu - in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, naroden in neroden pa tudi … Prevod Mateja Štrajhar, Lisa Mislej, Ivan Mitrevski, igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Fatma Naut je sodobna egipčanska pesnica s prepoznavnim glasom v sodobni arabski književnosti. Rodila se je leta 1964. Sodobno egipčansko poezijo pogosto predstavlja na mednarodnih literarnih festivalih in kulturnih srečanjih. Izdala je več pesniških zbirk, med njimi: Udarec s prstom, Centimeter nad zemljo, Na dlani žene, Tempelj sveta. Njena zadnja pesniška zbirka Steklenica lepila iz leta 2008 je bila nagrajena na mednarodnem literarnem srečanju v Hongkongu in prevedena v več jezikov. Samoten lesen stol na robu celine je prva izmed pesmi v prevodu Margit Podvornik Alhady in Mohsena Alhadyja. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2009.
Zahodnonemški pesnik Rainer Malkowski, živel je med letoma 1939 in 2003, je že takoj po izidu pesniškega prvenca Kakšno jutro leta 1975 postal eden od najbolj prepoznavnih zahodnonemških pesnikov svoje generacije. V poeziji je iskal svoja pota; njegovi estetiki se pogosto pripisuje oznaka "nova subjektivnost". Tematsko in avtopoetsko zavzema Malkowski v nemški poeziji konca preteklega stoletja podobno mesto, kot ga v ameriškem povojnem slikarstvu zavzema Edward Hopper. Oba sta portretirala urbano svetlobo in zadržano melanholijo velemestnih prizorov. Avtor literarnega dela: Rainer Malkowski, avtor prevoda: Aleš Šteger, režiser: Klemen Markovčič, interpret: Saša Tabaković glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2014.
Tujstvo obravnavajo številna literarna in biografska dela. V Literarnem nokturnu objavljamo besedilo nemškega pisatelja Michaela Winterja z naslovom Tujec, ki ga je objavil leta 1999. Winter v njem razmišlja o tujstvu nekoč in danes s podarkom na nemški zgodovini ter med drugim s samokritičnim sarkazmom zapiše: "Gledano z zvonika, je ves svet onkraj dvoriščnega okna poln tujcev, ki so povrhu še tako zahrbtni, da se niti po videzu niti po jeziku ne razlikujejo od nas." Prevod Matija Barl, interpretacija Aleš Valič, režija Igor Likar. Produkcija 1999. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek (ponovitev).
Neveljaven email naslov