Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
41 epizod
41 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Fran Celestin se je rodil leta 1843 v naselju Klenik blizu Litije. V mladosti se je bolj posvečal pisanju beletristike, pozneje pa večinoma esejistiki in razpravam. V verjetno najodmevnejši razpravi Naše obzorje, objavljeni leta 1883 v Ljubljanskem zvonu, je kritiziral slovensko književnost, razloge za »revščino« kulturnih idej pa je med drugim videl v majhnosti naroda in »preveliki duševni odvisnosti od Nemcev«. Verjel je, da nas k boljšemu lahko pripelje produktivno znanje in kritika. "Malodušni ljudje radi govore, da bi kritika škodila, ker bi odkrivala naše slabosti. Jaz mislim, da nikogar ne varamo, če prikrivamo slabosti, saj jih vendar vidimo sami, še bolj pa nam jih potem drugi očitajo, če smo morda sami – kratkovidni in ne vidimo pota k boljšemu. Zdrava kritika se ne boji torej ne preteklosti ne sedanjosti, temveč sodi ves dozdanji razvitek pa tudi ideale bodočnosti," je zapisal. Igralec: Boris Ostan, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež, redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj (ponovitev). Leto nastanka: 2003.
Francoski klasicist François de La Rochefoucauld (1613–1680) je eden največji moralistov v zgodovine evropske misli in je danes, ko mineva 410 let od njegovega rojstva, znan predvsem po delu z naslovom Maksime: misli o človeški naravi. Gre za zbirko kratkih besedil oziroma izrekov, ki se gibljejo med poezijo in prozo. V njih avtor na podlagi filozofije, ki ni utemeljena na terminih, razkrinkava slabosti človekove narave. Objavljamo šestnajst njegovih maksim od petsto štirih, kolikor jih je objavil za časa življenja. Prevedel Primož Vitez, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
O svetem Martinu iz Toursa krožijo številne legende, še več pa običajev ob njegovem godu, ki so se tudi pri nas ohranili do danes. Ivo Petkovšek je slovenski zdravnik, slikar, pesnik in pisatelj iz zamejstva v Italiji. Igralka Majda Grbac, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper.
Ne le v eksotičnih deželah, tudi v Evropi so bili časi, ko so bile dogovorjene poroke nekaj običajnega, čustva pa ob tem nepomembna. Prevajalec: Marjan Poljanec, interpret: Blaž Šef, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Režiser: Igor Likar. Produkcija: 2015.
Sodobna nemška pesnica in multimedijska umetnica Barbara Köhler vedno znova v središče pozornosti postavlja žensko ter se sprašuje o njeni navzočnosti in še pogostejši prezrtosti v literaturi. Za njeno poezijo je značilno ironično preigravanje besednih stereotipov, večpomenskosti in (ne)sporazumevanja z jezikom. Znana je tudi po prenosih svojih pesmi v duhovite in zbadljive instalacije, ki jih nalepi recimo na izložbena okna. Prevajalka: Tesa Drev Juh, interpretka: Violeta Tomič, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Produkcija: 2013
Antonio Gamoneda, rojen leta 1931, je eden izmed osrednjih predstavnikov sodobne španske poezije. Njegovo odraščanje in pozneje tudi ustvarjalno pot sta izrazito zaznamovali španska državljanska vojna in nenadna očetova smrt. Knjiga hladu, v izvirniku je prvič izšla leta 1992, je po besedah prevajalca Janeza Žumra avtorjeva najbolj inovativna zbirka, ki pa hkrati vztraja pri tistih poetoloških značilnostih, ki so njegov prepoznavni znak od začetka ustvarjalne poti. Gamonedova poetična govorica je izrazito ekonomična, polna preskokov in se pretežno napaja v naravi in spominu, da upoveduje eksistencialne, duhovne teme.
Francoski pisatelj in filozof Albert Camus se je rodil na današnji dan pred 110. leti. Ob Sartru je najpomembnejši predstavnik eksistencializma v književnosti. Med njegovimi romani sta najbolj znana Tujec in Kuga. Kugo je izdal leta 1947, pisati pa jo je začel med drugo svetovno vojno, leta 1941. "Čudne stvari, ki jih obravnava ta kronika, so se dogodile leta 194 … v Oranu," je stavek, ki uvaja sloviti roman o epidemiji kuge, ki ohromi francosko prefekturo na alžirski obali. Razmerje med človekom in svetom je znotraj Camusove filozofije absurdno, v romanu Kuga pa je tisto orodje, s katerim se človek lahko bori proti absurdu - solidarnost, ki jo uteleša požrtvovalni zdravnik Rieux. Prevod Jože Javoršek, interpretacija Jurij Drevenšek, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Redakcija Maja Žvokelj, Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2020.
Howard Zinn (1922–2010) je bil družbeno angažiran profesor zgodovine in politologije na bostonski univerzi, neomajen borec za mir, socialno in ekonomsko pravičnost. Odraščal je v priseljenski judovski delavski družini v Brooklynu, delal v ladjedelnici, bil bombardir ameriškega letalstva v drugi svetovni vojni – te izkušnje so odločilno oblikovale njegov odnos do sveta in ljudi, njegovo protivojno stališče in strast do preučevanja zgodovine in družbe. Legendarni mentor ne le študentom, ampak številnim intelektualcem, umetnikom in aktivistom, je za svoje življenjsko delo Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike prejel več priznanj doma in v tujini. Njegov opus obsega več kot dvajset študij ter na stotine člankov, intervjujev, radijskih in televizijskih oddaj, dokumentarcev in avtobiografijo Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku. Slovenski prevod te knjige bo pravkar izšel pri založbi Sophia, v izbranem odlomku pa osvetli svoj pogled na vietnamsko vojno. Prevajalka Neža Vilhelm, interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik Oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Neveljaven email naslov