Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
Najvišje ležečo vas v Sloveniji, kjer so pred dnevi postavili postajo, je obiskala Aljana Jocif
Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
212 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
Najvišje ležečo vas v Sloveniji, kjer so pred dnevi postavili postajo, je obiskala Aljana Jocif
Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.
Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.
Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.
Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.
Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.
Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.
V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"
V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.
Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!
Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.
Tokrat smo zavili v Zgornjo Savinjsko dolino. Ta konec tedna bodo namreč na Ljubnem ob Savinji že trinajstič priredili tekmi ženskih smučarskih skokov za svetovni pokal. Kako so potekale priprave se je pozanimal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
V tokratnem lokalnem času smo se povezali z našim novogoriškim studijem, od koder se nam je z zgodbami oglasila Eva Furlan. O kulturi, ki povezuje obe Gorici, do nove urbanistične zasnove Ajdovščine. Prav ta teden se je zaključila javna razprava o strateiji z amlade v občini Miren Kostanjevica. Po velikem požaru na Krasu leta 2022 se je veliko mladih vpisalo h gasilcem ali civilni zaščiti. Odpravili smo se tudi na Cerje in mladostno navdušenje zaznali tudi na tridnevnih intenzivnih delavnicah Startup izziv Popri.
Novo leto pa se je na Škofjeloškem začelo v znamenju kulinaričnega ustvarjanja, saj potekajo že tretji Okusi Škofjeloškega. Tokratni kulinarični festival je povezal trinajst gostincev in turističnih kmetij, ki v kulinaričnem ustvarjanju iščejo nove priložnosti za večjo prepoznavnost gostinske ponudbe na Škofjeloškem. V Poljanski dolini pa se začenja mesec drobnjakovih štrukljev, ki so kulinarična posebnost tega območja, njihovo izročilo pa se na tem prenaša iz roda v rod. Občina Gorenja vas - Poljane in Zavod Poljanska dolina si prizadevata, da bi drobnjakove štruklje vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar bi še povečalo njihovo prepoznavnost.
V prvem Lokalnem času v tem letu smo se odpravili v Belo krajino, kjer praznujejo kar nekaj jubilejev in so letošnje leto v vseh treh občinah razglasili za leto domovine. Pred osmimi desetletji je bil v Črnomlju prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je bil do oktobra 1946 najvišji predstavniški in zakonodajni organ narodnoosvobodilnega boja in kasneje ljudske republike Slovenije. In v Črnomlju bodo letos dočakali prenovo Kulturnega doma v katerem je potekal znameniti kongres, obenem pa pričakujejo, da bodo zaradi tega jubileja gostili državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Podrobneje o vsem tem z dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času se bomo pomudili v osrčju Notranjske, obiskali bomo čarobno lepo, vodno in s številnimi jezerci povezano Križno jamo pri Ložu, nato pa bomo spoznali ustvarjalne otroke Podružnične šole Maksim Gaspari Begunje pri Cerknici, brez katerih ne mine nobena pomembnejša prireditev v domačem kraju, okoliških vaseh, pa tudi občinskem središču, Cerknici. Na potep nas bo popeljal naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj.
V Lokalnem času se nam tik pred prazniki oglaša Gabrijela Milošič, ki ugotavlja, da je december najstarejšemu mestu nasul nekaj pravih daril. Od urgentnega centra do nove enote Doma starejših občanov. Tudi Pihalni orkester nam bo igral in po potici bo dišalo. Vse tako, kot mora biti!
Lidija Kosi se je v tokratni epizodi namenila pozornost praznikom, ki so pred nami. Tako se je odpravila v občino Veržej, kjer že leta pripravljajo tako razstavo slovenskih jaslic, kot jaslice pred skoraj vsako hišo v Banovcih, v čebelarskem muzeju pa postavijo medene hiške. Vse skupaj tvori Božično vas in po njej se bomo skupaj sprehajali v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
Letos smo o regiji največ slišali zaradi poplav, a si zelo prizadevajo življenje vrniti v stare tire. Del tega je tudi ohranjanje tradicije pridelave mošta. Pa ne vinskega. Koroška je v marsičem posebna in tudi tokrat je tako. Mošt pridelujejo iz starih sort jabolk. Krstili so ga na t.i. Andrejevanju. Tam pa so izbrali tudi ambasadorko, moštno dčvo. Več pa naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc v tokratni epizodi Lokalnega časa.
Neveljaven email naslov