Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Robi Zupan

26.12.2016

Robi Zupan se od malih nog bori z diabetesom tipa 1. Bolezen ga je v osnovnošolskih letih presenetila, pretresla in mu korenito spremenila življenje. Ni pa ga ustavila pri nizanju ekstremnih dosežkov. Na svojem seznamu ima vzpon na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, s katere se je v dolino spustil z jadralnim padalom, več kot 200 skokov iz letala s padalom, kot spremljevalec se je udeležil ene najtežjih kolesarskih dirk na svetu Race across America, redno se tudi potaplja. Stalni spremljevalec njegovih podvigov pa je merjenje vrednosti krvnega sladkorja ter nenehno dokazovanje družbi, da bolnik s sladkorno boleznijo zmore več, kot pa je medicinska stroka pripravljena priznati. Kakšne podvige vse še načrtuje, nam bo zaupal v ponedeljkovi oddaji Med 4 stenami. Ne preslišite malo po 10. uri na Prvem!

Robi Zupan se od malih nog bori z diabetesom tipa 1. Bolezen ga je v osnovnošolskih letih presenetila, pretresla in mu korenito spremenila življenje. Ni pa ga ustavila pri nizanju ekstremnih dosežkov.

“Spomnim se grozne žeje. Treniral sem plavanje in vsakih 50 metrov sem moral iz vode ter na stranišče pod pipo, da sem pogasil to neizmerno žejo. Tak suh občutek v ustih, to imam še vedno nekje v spominu, vsega ostalega pa se niti ne spomnim,” se znakov, ki so nakazovali, da z njim nekaj ni v redu, spominja Robi Zupan. Starše je na njegovo fizično pešanje prvi opozoril trener plavanja. Sledil je obisk pri osebnem zdravniku, testi v laboratoriju in takojšnja hospitalizacija. V UKC Ljubljana je preživel štiri tedne, mama pa ga je vsak dan obiskovala in skupaj sta se učila, kakšno bo od takrat naprej njegovo življenje.

V šoli nisem smel telovaditi, saj je obstajala nevarnost hipoglikemiije. To mi je bilo najhuje. Prav tako nisem smel na izlete, ekskurzije. To je kar precej vplivalo name, počutil sem se zapostavljenega, bil sem jezen.

Kot še dodaja, se je moral naučiti veliko novega, uči pa se še zdaj. Del tega učenja je bilo tudi raziskovanje, kako se telo sladkornega bolnika obnaša v zraku, kako na visoki nadmorski višini, kako pri nizkem in kako pri visokem zračnem tlaku. Lotil se je namreč veliko nekoliko ekstremnih športov, s katerimi se ne ukvarja vsak – skakal je s padalom iz letala, se ukvarjal z jadralnim padalstvom, gorništvom in potapljanjem.

Vzpon na Mont Blanc

“Ker se s toliko stvarmi na začetku nisem smel ukvarjati, sem začel iskati svojo vzporedno pot. Način, kako bi konkuriral mojim zdravim vrstnikom. Ko sem bil diagnosticiran, takrat smo bili zelo zapostavljeni,” pojasnjuje, kaj ga je zvabilo v hribe in pod vodo.

“Kaj ti je tega treba!” Takšne je bil odziv moje družine na športe, ki sem se jih lotil.

“Vodila me je potreba, da nasitim svoj ego,” pojasnjuje odločitev za vzpon na najvišjo evropsko goro Mont Blanc: “Hribi so me privlačili že od nekdaj. Prvič sem se na belo goro odpravil s prijateljem, ki si je en mesec prej zlomil roko. Imela sva obsežne priprave. Prehodila in preletela sva skoraj vse slovenske gore. Z diabetologom sva preučila, kako dozirati inzulin. Preden sem šel, pa sem poskušal dobiti še informacije o tem, kako se sladkor obnaša na visokih višinah, pri nizkem tlaku.”

Pravi, da je bil prvi vzpon na Mont Blanc, na katerega se je sicer povzpel dvakrat, precej strašljiv. “Imel sem velike težave z želodcem, kar je bilo precej problematično, saj sem moral jesti. Prvi dan sva s prijateljem prespala v koči na 3800 metrih. Prvi dan je šlo vse po načrtih, morda sva bila celo malo prehitra. Na 3800 metrih sem začel čutiti težave z glavo in pomanjkanjem kisika. Bil je strupen mraz, -20 stopinj. V takšnih razmerah je zelo težko izmeriti sladkor. Najprej moraš sleči dvoje ali troje rokavice, se špikniti v prst, a kri kar noče in noče priteči.

Ko sva prišla do bivaka na 4500 metrih, me je res začelo skrbeti. Zaradi mraza si sladkorja nisem mogel zmeriti. Ker nisem imel podatka, kako je s sladkorjem, nisem vedel, zakaj se slabo počutim. Prehodil sem še 150 metrov višinske razlike, ko sem prišel do zadnjega grebena pred vrhom, pa nisem bil več prepričan, kaj se dogaja z menoj, in odločil sem se, da se od tam spustim z jadralnim padalom. Med poletom navzdol sem razmišljal o tem, kakšen srečko sem, da mi je to dano.

Ker mu prvič ni uspelo osvojiti vrha, se je na Mont Blanc odpravil še enkrat, skupaj s prijatelji iz prostovoljnega gasilskega društva. Takrat je prišel do vrha.

Več o podvigih Robija Zupana lahko slišite v zgornjem pogovoru ali preberete v njegovi knjigi z naslovom V iskanju prave vrednosti.


Med štirimi stenami

873 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Robi Zupan

26.12.2016

Robi Zupan se od malih nog bori z diabetesom tipa 1. Bolezen ga je v osnovnošolskih letih presenetila, pretresla in mu korenito spremenila življenje. Ni pa ga ustavila pri nizanju ekstremnih dosežkov. Na svojem seznamu ima vzpon na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, s katere se je v dolino spustil z jadralnim padalom, več kot 200 skokov iz letala s padalom, kot spremljevalec se je udeležil ene najtežjih kolesarskih dirk na svetu Race across America, redno se tudi potaplja. Stalni spremljevalec njegovih podvigov pa je merjenje vrednosti krvnega sladkorja ter nenehno dokazovanje družbi, da bolnik s sladkorno boleznijo zmore več, kot pa je medicinska stroka pripravljena priznati. Kakšne podvige vse še načrtuje, nam bo zaupal v ponedeljkovi oddaji Med 4 stenami. Ne preslišite malo po 10. uri na Prvem!

Robi Zupan se od malih nog bori z diabetesom tipa 1. Bolezen ga je v osnovnošolskih letih presenetila, pretresla in mu korenito spremenila življenje. Ni pa ga ustavila pri nizanju ekstremnih dosežkov.

“Spomnim se grozne žeje. Treniral sem plavanje in vsakih 50 metrov sem moral iz vode ter na stranišče pod pipo, da sem pogasil to neizmerno žejo. Tak suh občutek v ustih, to imam še vedno nekje v spominu, vsega ostalega pa se niti ne spomnim,” se znakov, ki so nakazovali, da z njim nekaj ni v redu, spominja Robi Zupan. Starše je na njegovo fizično pešanje prvi opozoril trener plavanja. Sledil je obisk pri osebnem zdravniku, testi v laboratoriju in takojšnja hospitalizacija. V UKC Ljubljana je preživel štiri tedne, mama pa ga je vsak dan obiskovala in skupaj sta se učila, kakšno bo od takrat naprej njegovo življenje.

V šoli nisem smel telovaditi, saj je obstajala nevarnost hipoglikemiije. To mi je bilo najhuje. Prav tako nisem smel na izlete, ekskurzije. To je kar precej vplivalo name, počutil sem se zapostavljenega, bil sem jezen.

Kot še dodaja, se je moral naučiti veliko novega, uči pa se še zdaj. Del tega učenja je bilo tudi raziskovanje, kako se telo sladkornega bolnika obnaša v zraku, kako na visoki nadmorski višini, kako pri nizkem in kako pri visokem zračnem tlaku. Lotil se je namreč veliko nekoliko ekstremnih športov, s katerimi se ne ukvarja vsak – skakal je s padalom iz letala, se ukvarjal z jadralnim padalstvom, gorništvom in potapljanjem.

Vzpon na Mont Blanc

“Ker se s toliko stvarmi na začetku nisem smel ukvarjati, sem začel iskati svojo vzporedno pot. Način, kako bi konkuriral mojim zdravim vrstnikom. Ko sem bil diagnosticiran, takrat smo bili zelo zapostavljeni,” pojasnjuje, kaj ga je zvabilo v hribe in pod vodo.

“Kaj ti je tega treba!” Takšne je bil odziv moje družine na športe, ki sem se jih lotil.

“Vodila me je potreba, da nasitim svoj ego,” pojasnjuje odločitev za vzpon na najvišjo evropsko goro Mont Blanc: “Hribi so me privlačili že od nekdaj. Prvič sem se na belo goro odpravil s prijateljem, ki si je en mesec prej zlomil roko. Imela sva obsežne priprave. Prehodila in preletela sva skoraj vse slovenske gore. Z diabetologom sva preučila, kako dozirati inzulin. Preden sem šel, pa sem poskušal dobiti še informacije o tem, kako se sladkor obnaša na visokih višinah, pri nizkem tlaku.”

Pravi, da je bil prvi vzpon na Mont Blanc, na katerega se je sicer povzpel dvakrat, precej strašljiv. “Imel sem velike težave z želodcem, kar je bilo precej problematično, saj sem moral jesti. Prvi dan sva s prijateljem prespala v koči na 3800 metrih. Prvi dan je šlo vse po načrtih, morda sva bila celo malo prehitra. Na 3800 metrih sem začel čutiti težave z glavo in pomanjkanjem kisika. Bil je strupen mraz, -20 stopinj. V takšnih razmerah je zelo težko izmeriti sladkor. Najprej moraš sleči dvoje ali troje rokavice, se špikniti v prst, a kri kar noče in noče priteči.

Ko sva prišla do bivaka na 4500 metrih, me je res začelo skrbeti. Zaradi mraza si sladkorja nisem mogel zmeriti. Ker nisem imel podatka, kako je s sladkorjem, nisem vedel, zakaj se slabo počutim. Prehodil sem še 150 metrov višinske razlike, ko sem prišel do zadnjega grebena pred vrhom, pa nisem bil več prepričan, kaj se dogaja z menoj, in odločil sem se, da se od tam spustim z jadralnim padalom. Med poletom navzdol sem razmišljal o tem, kakšen srečko sem, da mi je to dano.

Ker mu prvič ni uspelo osvojiti vrha, se je na Mont Blanc odpravil še enkrat, skupaj s prijatelji iz prostovoljnega gasilskega društva. Takrat je prišel do vrha.

Več o podvigih Robija Zupana lahko slišite v zgornjem pogovoru ali preberete v njegovi knjigi z naslovom V iskanju prave vrednosti.


28.10.2024

Junaki prvega nadstropja

Kdo so junaki prvega nadstropja? To so mali nedonošenčki, ki se skupaj s starši in zdravstvenimi delavci bojujejo za rast in moč, da bi čim prej postali pravi junaki in predvsem zdravi otroci. Ko je Petra Znoj postala mamica prezgodaj rojenima dvojčkoma, so jo pripovedi mamic nedonošenčkov tako ganile, da se je odločila zbrati njihove zgodbe. Tako je želela predati tudi sporočilo, da se ne smemo nikoli vdati, ne glede na položaj. Doslej so izšle tri knjige teh zgodb. Prevzele so tudi Tjašo Bevc, tako da je k nam prinesla idejo o kvačkanih hobotnicah, ki jih prejmejo mali junaki. Petro Znoj in Tjašo Bevc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.


21.10.2024

Daniel Wutti: Obstaja velika možnost, da hčerke ne bodo diskriminirane, ker govorijo slovensko na Koroškem

Travma, spomin, identiteta – v kotu večine? »Lastni svet, ki ga doživljaš, se ne konča na karavanški meji,« pravi dr. Daniel Wutti, profesor, raziskovalec in psihoterapevt z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole. Svoje raziskovalno delo je posvetil travmi, identiteti in zgodovinskemu spominu. Vse troje je močno zaznamovalo generacije Slovencev na Koroškem. Tudi sam je odraščal v dvojezičnem okolju in okusil stene, ki so postavljene okoli manjšine. O pritisku ustrezati družbi, stiskah, ki jih to povzroči, o iskanju lastne identitete, uporu, sobivanju, preizkušnjah in priložnostih, ki se ob tem odpirajo, je dr. Daniel Wutti govoril v oddaji Med štirimi stenami v celovškem terenskem studiu Prvega. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.


14.10.2024

Sebastjan Kamenik: S slepoto se moraš sprijazniti do te mere, da z njo živiš

Svojo slepoto je vzel kot neprijetno dejstvo, ki se ga ne da spremeniti in ga več ne obremenjuje. Sploh ni tako težko biti slep, pravi, kot mu je težko prenašati čudne odzive polnočutnih ljudi do slepih in slabovidnih. Sebastjan Kamenik je predsednik Društva za pravice invalidov, podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, velik zagovornik brajeve pisave, urednikuje in se novinarsko udejstvuje pri zvočnem časopisu Obzorje, bil je radijski voditelj, je pa tudi pesnik, humorist in pisec besedil. Sebastjan Kamenik bo pred jutrišnjim mednarodnim dnem bele palice v oddaji Med štirimi stenami pripovedoval o svojem življenju, težavah slepih in slabovidnih ljudi v vsakdanjem življenju ter o predsodkih in stereotipih o slepoti. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.


07.10.2024

Društvo Viljema Julijana - zgodba malega Miloša

Ko nas življenje preizkuša, ko se na glavo postavi vse, kar smo do takrat gradili ... vse to zelo dobro poznajo starši, ki se srečujejo v Društvu Viljema Julijana, društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi. Pred sobotnim koncertom, ki ga pripravlja, bomo danes spoznali gospo Daliborko Bunič in zgodbo njenega petletnega sina. Z Daliborko Bunič se bo pogovarjala Lucija Fatur.


30.09.2024

"Privilegij življenja je postati, kdor resnično si"

Kakšen je smisel življenja? To vprašanje je najbrž staro toliko kot človeštvo. Vsak izmed nas se kdaj znajde v situaciji, ko si zastavi prav to vprašanje. Ni povezano ne z materialnim položajem ne s starostjo. Kako torej v današnjem času vzpostaviti polno, izpolnjujoče življenje? O tem bo govorila gostja oddaje Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka, ki je za knjigo Izgorelost zdaj izdala novo z naslovom A je to vse, kar je?


23.09.2024

Taka nisem bila nikoli

Melita Forstnerič Hajnšek je upokojena novinarka in urednica in avtorica in soavtorica več knjižnih del. Njenemu najnovejšemu delu z naslovom Taka nisem bila nikoli, je botrovala bolezen – plazmocitom. Kljub temu to ni priročnik za samopomoč, pač pa literaren, zelo oseben in razmišljajoč zapis razmislekov, ki so se ji porajali v vlogi osebe, ki jo čisto nepričakovano doleti resno bolezensko stanje, katerega poteka se ne da napovedati. Melito Forstnerič Hajnšek je v oddajo Med štirimi stenami povabila Cirila Štuber.


16.09.2024

Gluhoslepa popotnica in vplivnica Catarina Rivera: Želimo biti del družbe!

Ljubiteljica potovanj, narave, plesa in čaja, spletna vplivnica, predvsem pa borka za pravice in vključenost ljudi z različnimi oviranostmi. Sama je gluhoslepa, a je to ne ustavi in že vrsto let predava o invalidnosti in dostopnosti. V zadnjih letih pa Catarina Rivera iz Združenih držav Amerike potuje po svetu in na družbenih omrežjih objavlja izkušnje z dostopnostjo posameznih destinacij. Avgusta je na povabilo zavoda Turizem Ljubljana, ki od leta 2022 izvaja projekt izboljšanja univerzalne dostopnosti turistične infrastrukture v Ljubljani in ljubljanski regiji, obiskala Slovenijo. Ob tej priložnosti je več o sebi in svojih dejavnostih povedala Andreji Čokl. Prevod bere Lidija Hartman.


09.09.2024

"Izkušnja, težja od Everesta."

Gost tokratne oddaje Med štirimi stenami je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.


02.09.2024

Jolanda Ravnikar: »Življenje mi je dalo drugačno znanje.«

Jolanda Ravnikar je prostovoljka na onkološkem inštitutu v Ljubljani in organizatorka dobrodelnih koncertov. Leta 2017 je za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016. Pravi, da ji je življenje dalo drugačna znanja. Že kot otrok se je morala spoprijeti z boleznijo, bolečino in izgubo svojih najbližjih. Svojo bolečino pa je spremenila v pomoč za vse druge, ki jih je na tej svoji poti srečala, saj pomaga najšibkejšim, da jim bo v njihovi bitki vsaj za malo laže. Z gostjo oddaje Med štirimi stenami Jolando Ravnikar se bo o njenem življenju in poslanstvu pogovarjala Petra Medved.


24.06.2024

Fibromialgijo je težko prepoznati

Ste že slišali za fibromialgijo? Dokaj slabo poznano in prepoznavno bolezen, opredeljeno kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katero je značilna nepojasnjena in široko razširjena kronična bolečina v mišicah in v mehkem tkivu, poleg bolečine pa so zanjo značilni tudi številni drugi simptomi – med drugim nenehna utrujenost in slab spanec. Zanjo ni zdravila, v Sloveniji pa tudi ne specialista, ki bi bolnikom, ki so prepuščeni samim sebi, znal pomagati. Tako trkajo na vrata številnih specialistov, okolica jih razglaša za namišljene bolnike in pogosto so deležni posmeha. V veliko podporo jim je Društvo bolnikov Zebra z več skupinami za samopomoč, ki delujejo po državi. Postojnsko je obiskala Sabrina Mulec.


17.06.2024

Prepoznajmo zgodnje simptome diseminiranega plazmocitoma

Diseminirani plazmocitom je drugo najpogostejše hematološko maligno obolenje. Bolezen se prepogosto odkrije prepozno, pogosto šele po več letih, saj so prvi simptomi precej splošni in zato ne pomislimo na to bolezen. Zato Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo opozarja na pomen pravočasnega prepoznavanja bolezni, ki narašča. V oddaji bosta o tem spregovorila Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo in prof. dr. Matjaž Sever, hematolog s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC. V studio Prvega ju je povabila Lucija Fatur.


04.06.2024

Doris Kukovičič: "On ni izginil, on je bil vseprisoten."

Še nedavno poln življenja in športno aktiven najstnik je bil Matic, potem pa se je soočil z rakom, ki ga je sprva premagal, a se je ta kmalu vrnil v sekundarni obliki in ga s svojo silovitostjo preklopil v umetno komo, da bi se lahko z vso energijo, ki jo je premogel, branil pred boleznijo in se obdržal pri življenju. Ni se izteklo srečno za njegove drage, kot še pri mnogih Junakih 3. nadstropja, ki so po hudem boju izgubili življenje. Smrt je grobo posegla v življenja vseh, ki so ga imeli radi, še zlasti se je z veliko izgubo soočila njegova mati, Doris Kukovičič, ki je v Pismih Maticu, ki so nedavno doživela knjižno izdajo, opisala svojo izkušnjo s soočanjem s smrtjo svojega prvorojenca. V oddajo Med štirimi stenami jo je povabila Cirila Štuber. Foto: Mankica Kranjec


03.06.2024

Gaja Beč: Bila sem vzgojena v duhu – brez muje se še čevelj ne obuje – za vsako stvar se potrudim in ne obupam ob prvi oviri

Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju. Tudi gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami Gaja Beč se vsak dan sreča s kakšnim izzivom zaradi svoje slabovidnosti. Zelo blizu ji je tudi zagovorništvo slepih in slabovidnih, saj iz svojih lastnih izkušenj ve, kako pomembno je ozaveščanje splošne javnosti, da so lahko primerno razumljeni in se lahko zato bolje vključujejo v družbo. Z Gajo Beč se bo pogovarjala Petra Medved.


27.05.2024

Nik Miškovič: Ni vse črno in belo, ampak je treba iskati tudi v sivi coni med tema dvema poloma

Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen. Najpogosteje se pojavi od 20. do 40. leta. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Za obvladovanje bolezni in kakovostno življenje bolnikov je pomembna celostna obravnava. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo in kako pomembna je za bolnike nevrorehabilitacija – o tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami z gostoma bolnikom Nikom Miškovičem in magistrico Jelko Janša, delovno terapevtko iz službe za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.


20.05.2024

"Življenje ni premica. Življenje je krog."

Da je pisanje lahko tudi terapija in pomoč pri premagovanju najtežjih obdobij v življenju, pove tudi gost današnje oddaje. "Za vse nas" je knjiga izpod peresa Bojana Jurine, zgodba, ki ju je z ženo Branko doletela, in na katero ni pravega odgovora, pojasnila. Ko je bila bolečina ob izgubi obeh otrok najhujša, sta morala iti naprej, v življenje. Z Bojanom Jurino se pogovarja Lucija Fatur.


13.05.2024

"Camino - od suženjstva do svobode"

Na pogovor v tokratno oddajo je prišla Petra Škarja. Petra Škarja, ki je prehodila Camino in o tem napisala tudi knjigo Camino - od suženjstva do svobode. Petra Škarja, ki ji je življenje že v ranem otroštvu namenilo izkušnjo, zaradi katere se je kasneje Camino tudi zgodil. Koliko poti Camina moramo prehoditi, da v življenju najdemo pravo pot in sebe na njej? Kakšne izkušnje moramo prestati in zakaj? Je zmaga dokončna, ko o vsem lahko pripovedujemo na glas? S Petro Škarja se bo pogovarjala Lucija Fatur.


06.05.2024

Odnosi so pomembnejši od kariere, a jih v sodobni družbi močno ogroža stres

Damjana Bakarič je komunikologinja, publicistka in predavateljica, avtorica knjig Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije, čustev in duše. Zadnja leta se posveča partnerskim odnosom in si prizadeva, da bi se potencialni partnerji srečevali prek poglobljenih pogovorov. Zato prireja debatno družabne večere za moške in ženske, ki si želijo ustvariti kakovostne partnerske odnose. Damjano Bakarič je v oddajo Med štirimi stenami povabila Cirila Štuber.


29.04.2024

Igor Plohl

Igor Plohl, učitelj v bolnišnični šoli na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v mariborskem Kliničnem centru, je od svojega 29. leta invalid na vozičku. O svoji težki življenjski preizkušnji in spoprijemanju z invalidnostjo je pred leti v zahvalo za pomoč svojim učencem na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru ustvaril slikanico o Levu Rogiju, ki je bila začetek novega življenja in poslanstva. O srečevanju z mladimi, aktivizmu za boljši položaj invalidov in delu bolnišničnega učitelja se je z Igorjem Plohlom pogovarjala Brigita Mohorič.


22.04.2024

Petra Strelec: "Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem, danes bi temu rekla zanka."

»Nikoli ne bom pozabila, kako mi je srce zaigralo, ko sem ga prvič zagledala. Njega in njegov začudeno preplašeni pogled. Zares me je nekaj privlačilo na njem. Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem. Danes bi rekla, da me je vleklo v njegovo zanko.« Zgodba Petre Strelec je zgodba o družinskem in partnerskem nasilju in njeni moči, da je izstopila iz kroga nasilja. Je medicinska sestra in absolventka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer bo diplomirala iz psihosocialne pomoči na temo vpliv travm iz otroštva na odnose in življenje v odrasli dobi. Je avtorica treh knjig: V postelji s sovražnikom?, Pot v svobodo – s preprostimi koraki do osebne svobode in Moje življenjske lekcije.


15.04.2024

Travma lahko poveže posvojitelja in posvojenca

Živa Kuliš je posvojenka, ki je zelo globoko občutila zadrego, ki nastane med posvojitelji in otrokom, ki pride v družino neplodnega para, ki še ni popolnoma pozdravil svoje rane. Prepričana je, da je treba na posvojitev pripraviti tako otroka kot tudi par, ki ga sprejema v svojo družino, zato se v odraslosti udejstvuje v Deteljici, prostovoljnem društvu posvojiteljev in posvojencev ter rejnikov in rejencev.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov