Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
870 epizod
870 epizod
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
V Sloveniji ima 26 vrtcev razvojne oddelke. V 32 oddelkov je vključeno 158 otrok. Otrokom z izrazitejšimi težavami v razvoju je namenjen prilagojen program za predšolske otroke. Delo v teh oddelkih poteka po individualnih programih. Dejavnosti so razdeljene na posamezne korake, ki se jih otroci med igro postopoma učijo. Petra Medved je obiskala otroke v razvojnem oddelku vrtca Kolezija, enote Murgle v Ljubljani. S strokovnimi delavci v vrtcu se je pogovarjala o delu z otroki s posebnimi potrebami v razvojnem oddelku, o drugačnih pristopih, ki jih ti otroci potrebujejo ter o igri in stikih z vrstniki iz rednih skupin. O prednostih vključenosti otroka v razvojni oddelek vrtca, pa je spregovorila tudi mama otroka z Downovim sindromom Mihaela Kastelec.
V Društvu psihologov Slovenije so se odzvali na zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje istospolne in raznospolne skupnosti. Zavračajo ideološko utemeljeno in nestrokovno presojanje zakona, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na posvojitev otrok s strani istospolne družine. Jana Bajželj se je pogovarjala z razvojno psihologinjo prof.dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Stari starši imajo v življenju svojih vnukov zelo pomembno vlogo. Lahko dopolnjujejo vzgojo staršev in jo bogatijo, obenem pa se morajo zavedati, da imajo starši, torej njihovi otroci, pravico na svoj način vzgajati lastne otroke. Pretirano vmešavanje v vzgojo ali na drugi strani razvajanje vnukov lahko pripelje do številnih nesoglasij. So torej stari stari cvet ali trn v peti? Andreja Čokl je obiskala 3 generacije žensk iste družine - govorila je z vnukinjo, mamo in babico, svoje mnenje o vlogi starih staršev in priporočila zanje pa je dodala tudi psihoterapevtka.
Danes bomo v oddaji Med 4 stenami zavili med platnice otroških knjig. Tam najdemo številne prikupne princeske in zale kraljeviče, a tudi zmaje, čarovnice, lovce, grobe volkove in zlonamerne starke. V želji, da bi otroka zaščitili pred podobami, ki se jim ne zdijo v skladu z osebnimi vrednotami ali pa preprosto v strahu, da bi otroka določeni liki ali prizori v knjigi prizadeli, pa nekateri starši premišljujejo o tem, da bi dele knjig priredili po svoje ali kočljive dele pravljic celo izpustili med prebiranjem. Zato v tokratni oddaji prav o strahovih, ki se lahko razvijejo na obeh straneh – torej tako pri otrocih kot pri starših – med branjem literature, katere namen pa kljub vsemu ostaja v zbliževanju med generacijama in približevanju določenih tem in snovi najmlajšim. Oddajo je pripravila Anja Strajnar.
Število prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi iz leta v leto narašča, kar je lahko posledica tako zavedanja žrtev o tem kaj trgovina z ljudmi je, kot tudi naporov države, organov pregona in nevladnih organizacij, da bi ta problem zajezili. Vedno nove pojavne oblike trgovine z ljudmi in pomanjkljiva zakonodaja, otežujejo odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj. Nedorečen je tudi sistem izvajanja programov pomoči žrtvam, ti so kratkoročno naravnani in finančno podprti le v času trajanja statusa žrtve. Tudi zato se v večini primerov žrtve trgovine z ljudmi vrnejo v izvorne države, v nekaterih primerih pa jih okoliščine prisilijo v to, da v Sloveniji ostanejo. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo žrtve trgovine z ljudmi. V času, ko na sodišču poteka postopek, obiskuje srednjo šolo, v matično državo se zaradi slabe izkušnje ne želi vrniti več. Oddajo pripravlja Enisa Brizani.
V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali zgodbo malega Erazma, ki je zaradi zapletov pri porodu utrpel hipoksijo, kar je povzročilo možganske poškodbe. Napovedi zdravnikov so bile črne »Erazem bo rastlinica. Ne bo se niti malo gibal, morda ne bo slišal, ne videl …« Toda starši, niso obupali in se vdali. Špela in Blaž sta prepričana, da se s pravimi terapijami v najzgodnejšem obdobju da takim otrokom pomagati, tudi da se izognejo invalidskemu vozičku in zaživijo dokaj samostojno življenje. Zato sta z Erazmom pričela s terapijo takoj. Dvakrat tedensko ga vodita tudi na fizioterapijo, ki jo plača zdravstvo. Prav fizioterapija ogromno pripomore k razvoju otroka, vendar jo je treba izvajati vsak dan. In to poskušajo uresničiti tudi Erazmovi starši. Dodatne terapije pa so samoplačniške, kar je velik finančni zalogaj, kar okrog povprečne slovenske plače mesečno. »Se pa splača,« poudarjata. »Rezultati so.« In to jima daje moč in upanje, da Erazem le ne bo povsem odvisen od drugih. Oddajo pripravlja Karmen Štrancar Rajevec. Malemu Erazmu, ki je pravi borec in sonček, lahko pomagate do več fizioterapij oziroma bolj samostojnega življenja tudi z donacijo prek računa Rdečega križa Trbovlje, kjer se »za dva junaka Jakca in Erazma« s podobnimi težavami zbirajo sredstva. Številka transakcijskega računa, odprtega pri NLB, je SI 56 02330 0015706240 koda CHAR namen - donacija -humanitarni prispevek "Za Jakca in Erazma".
Človek se je odtujil človeku in samemu sebi. Na svetu je vse več nasilja in vse manj srečnih ljudi. Tako mislijo člani skupnosti Zdrava atmosfera, v kateri si prizadevajo za dobre medosebne odnose z ljudmi in naravo ter želijo v posamezniku prebuditi vrednote. V skupnosti Zdrava atmosfera so našle rešitev za svoje težave – kot so notranja praznina kljub materialnemu obilju, bolezen, razpad partnerskega odnosa, tudi štiri sogovornice tokratne oddaje Med štirimi stenami – Zala Grilc, Simona Goltez, Lana Gabršeg in Sonja Skopec. Avtorica Jana Bajželj.
"Ljubezen ne šteje kromosomov, podprimo ljudi z Downovim sindromom" je naslov dobrodelne prireditve, ki bo v soboto, 21. februarja v Cankarjevem domu z neposrednim prenosom na TV Slovenija 1. Prireditev je plod širokega sodelovanja Društva downov sindrom Slovenija, Planeta 47, Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga in TV Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom Patrika Grebla in dirigenta Lojzeta Kranjčana. V podporo programom in aktivnostim, ki lajšajo vsakdan tistim, ki se jih je dotaknil downov sindrom bomo tudi na Prvem programu Radia Slovenija vse do sobote pripravljali različne vsebine, v katerih bomo govorili o osebah z Downovim sindromom in njihovem vključevanju v družbo. Tako boste v današnji oddaji Med štirimi stenami spoznali Blaža Kužnika, ki ima Downov sindrom, predstavili bomo program Ohranjanje znanj za mlade odrasle z Downovim sindromom, govorili pa bomo tudi o tem, kako se te osebe lahko izrazijo skozi umetnost. Oddajo je pripravila Petra Medved.
Le okoli 1% ljudi išče zdravniško pomoč zaradi duševne motnje, ki jo imenujemo bipolarna motnja razpoloženja. Zanjo je značilno pretirano nihanje med dvema skrajnostima bolezensko potrtostjo - depresijo in bolezensko veselostjo - manijo. Značilno za bipolarno motnjo razpoloženja je, da se prava diagnoza postavi pozno, saj se oseba po pomoč zateče le, ko je v depresiji, eden izmed razlogov, da oseba pravočasno ne poišče pomoči pa je tudi strah pred označenostjo zaradi duševne motnje. O vzroku in zdravljenju bipolarne motnje bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek s psihiatrične klinike v Ljubljani, svojo zgodbo doživljanja te motnje pa nam bo razkrila Zala Miklavčič, ki je o svoji bolezni napisala knjigo Ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Več boste lahko slišali v današnji oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Foto: Flickr.com (Twentyfour Students)
Pred letom dni se je rodila ideja o projektu Drugi dom. Rodila jo je ljubezen, rodil jo je strah. To je na enem od družabnih omrežij na spletu zapisala pobudnica projekta Andreja Pader, ki pravi, da še vedno ljubi, le strah je ni več. Projekt Drugi dom ima lepo poslanstvo, saj z njim ustanavljajo skupnost za otroke s posebnimi potrebami, ki bodo nekoč ostali brez staršev. Pobudnica projekta Andreja Pader bo gostja ponedeljkove oddaje Med štirimi stenami.
Gospe Petra Greiner in Ana Bradač sta pogumni mami. Morali sta se soočiti z drugačnostjo svojih otrok in pri tem našli dovolj optimizma za pomoč staršem otrok s posebnimi potrebami. Petra Greiner je v Mariboru ustanovila Zavod 13, ki ozavešča o drugačnosti in nudi pomoč ne le materam posebnih otrok, temveč celotni družini. O Zavodu 13 in življenju s posebnimi otroki bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami. Petra Greiner je začela pripoved o hčerki Sofiji, ki ima trisomijo 13. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.
Rudi Kirar je pri 28-letih uspešen podjetnik, ki pa se je že v najstniških letih soočil z zmanjšano motivacijo za šolanje, negativnimi občutki in čustvi. Ko je ugotovil, da mora nekaj spremeniti v svojem življenju, se je »zakopal« v knjige, obiskal zdravnika, začel pisati dnevnik, se ukvarjati z rekreacijo in prehranjevanjem. S svojo zgodbo o spremembi v življenju želi pomagati tudi drugim. Zato je napisal motivacijsko knjigo Nevrologična motivacija in odprl spletno stran www.pozdravidepresijo.si. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj.
Štirinajstmesečni Filip Kočar se je rodil z redko genetsko boleznijo, ki se imenuje Apertov sindrom. Apertov sindrom se pojavlja pri enem od 50.000 do 100.000 rojenih otrok. Povzroči spremembe v razvoju kosti lobanje in obraza, saj se lobanjskih kosti začnejo prehitro zaraščati. Otroci, ki se rodijo z Apertovim sindromom, imajo zato spremenjeno obliko glave. Poleg tega, da je prizadet razvoj lobanjskih in obraznih kosti, lahko pride tudi do zraščanja prstov na rokah in nogah. Zdravljenje je operativno, taki otroci morajo biti v obdobju razvoja večkrat operirani. Primož Kočar, Filipov oče, nam je zaupal, s kakšnimi stiskami in skrbmi se srečuje njihova družina in kako doživljajo Filipa, kot tudi to, česa se bojijo. Zakaj pride do Apertovega sindroma in kakšne so posledice, bosta v oddaji Med štirimi stenami razložili docentka doktorica Karin Writzl, specialistka klinične genetike iz Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko in pediatrinja endokrinologinja Magdalena Avbelj Stefanija iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.
Družinsko nasilje je pogosto skrito in je premnogokrat tabu tema. Policijske statistike v Sloveniji dokazujejo, da so v 99% nasilja med odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški. Še vedno imamo največkrat v mislih fizično nasilje, čeprav gre večkrat za psihično nasilje, ki morda povzroči še večjo bolečino. Še posebej ranljiva skupina so gibalno ovirane ženske. V Društvu Vizija iz Slovenskih Konjic so zato osnovali program za pomoč gibalno oviranim ženskam – žrtvam nasilja in odprli Varno hišo, program pa zdaj še nadgrajujejo. Društvo vstopa v 15. leto delovanja, je Luciji Fatur povedala predsednica Julijana Kralj.
V Sloveniji imamo deset kriznih centrov za mlade, ki delujejo 24 ur na dan vse dni v letu. Eden izmed njih je tudi Krizni center za mlade "Kresnička" v Lescah na Gorenjskem, v katerem bivajo otroci in mladostniki, stari od šest do osemnajst let. Namen kriznega centra za mlade je, da lahko poiščejo in dobijo pomoč, kadar so domače razmere zaradi nasilja, zlorab in alkohola nevzdržne, ko pogovor s starši ni mogoč in doživijo njihovo zavrnitev ali ko imajo težave s šolo in sovrstniki. V oddaji Med štirimi stenami boste slišali zgodbo mamice Maje, katere otroka sta se zatekla po pomoč v Krizni center za mlade "Kresnička", zgodbo Špele, ki je v "Kresnički" dobila možnost za nov začetek, ter pogovor z vodjo Kriznega centra za mlade, socialno delavko Ano Koren, ki pravi, da je krizni center za mlade "Kresnička" prostor, v katerem mlade ne samo poslušajo, temveč tudi slišijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.
Specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant, ki ga poznamo kot varuha otrokovih dolžnosti, ves čas opozarja na vzgojne zablode sodobnih staršev. Pred kratkim je svoja opažanja zbral v knjižici z naslovom Pogrešani napotki (http://www.čmrlj.si/), ki prinašajo konkretne odgovore na dileme povezane z zaščitniškim obnašanjem staršev, utrjevanjem delovnih navad, iskanjem ravnovesja med učenjem in drugimi otrokovimi dejavnostmi, s poslušnostjo, pa tudi z vzgojnim minimumom pri uporabi računalnika. Nekaterih napotkov se bomo v pogovoru z mamo Andrejo Andrejek Kancler in Markom Juhantom dotaknili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Pripravlja Jana Bajželj.
HIV pozitivne osebe se soočajo s stigmatizacijo, strahom, depresijo, zanikanjem in občutkom krivde. In ker HIV povezujemo s spolno identiteto, ki je že tako ali tako stigmatizirana, so strahovi pred razkritjem z okužbo toliko večji. Kljub temu, da se je odnos do HIV pozitivnih oseb pri nas spreminjal, strah pred izvedeti ali si ali nisi HIV pozitiven, še vedno pogosto prevlada pred strahom stigme, povezane z izgubo zaposlitve, prekinitvijo odnosov, izločitvijo iz družbe in celo nasilja. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali, kako je strahove ob pozitivnem rezultatu testa presegel Boštjan Kováčec, eden redkih ki bo o svoji okužbi z virusom HIV spregovoril javno. Z njim se je pogovarjala Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov