Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maj je mesec ljubezni, na njegov zadnji dan se zato tokrat pomudimo ob šopku slovenskih samospevov na temo ljubezni. Izvedla jih jih bosta tenorist Edvard Strah in pianist Klemen Golner.
Maj je mesec ljubezni, na njegov zadnji dan se zato tokrat pomudimo ob šopku slovenskih samospevov na temo ljubezni. Izvedla jih jih bosta tenorist Edvard Strah in pianist Klemen Golner.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
1. maja bo minilo 120 let od skladateljeve smrti. »Imeti čudovito idejo ni nič posebnega,« se glasijo njegove misli, »zamisel pride sama od sebe, nobenih zaslug nimam za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežje; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost.« Ponižnost in hkrati samozavest se širita iz teh misli, bi lahko dodali; obe sta ga spremljali vse življenje. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga, kot tudi ne do utiranja novih poti. A vendar so njegove glasbene umetnine edinstvene in pritegnejo vedno znova. Tudi samospevi.
Dela pesnika, od čigar rojstva letos mineva 120 let, v glavnem delimo v dve skupini: v prvo so uvrščene pesmi, ki jih zaznamuje čustveno impresivna lirika in se opira na tradicijo moderne, v drugo spadajo pesmi, katerih vsebina je povezana z bojem za socialne, kulturne in duhovne vrednote, z obsodbo sodobnega načina življenja in s krikom po novem človeku. Navdihnila so studi skladatelje Bredo Šček, Marjana Kozino, Alojza Ajdiča in Rada Simonitija.
Nedavno je minilo 120 let od rojstva Srečka Kosovela, pesnika, čigar pesmi bodo vedno aktualne. Velja za enega največjih srednjeevropskih modernističnih pesnikov, označujejo ga za impresionističnega pesnika domačega Krasa, za političnega pesnika, ki se je upiral prisilni italijanizaciji slovenskih ozemelj, priključenih Italiji, za ekspresionista, dadaista, satirika, avantgardista, konstruktivista in še bi lahko naštevali. Vsekakor danes velja za slovensko pesniško ikono, njegove pesmi pa so pritegnile tudi mnoge skladatelje.
Pesnik je znal nagovoriti, pa naj je pel o ljubezni ali naravi, o življenju ali smrti, o tesnobi ali radoživosti. Ali kot je zapisal kritik in profesor umetnostne zgodovine Milček Komelj: "Minatti je eden najčistejših slovenskih lirikov, pesnik občutij srca in tišine. … Vse v njegovi poeziji je skrajno nežno, tankočutno in pristno." Ne preseneča zato, da so njegove pesmi v pogost navdih skladateljem; tí so na njegova besedila ustvarili precej samospevov.
Neveljaven email naslov