Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji.
361 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji.
Raziskovanje morja je na globalni ravni dobilo pospešek v 19. stoletju z odpravo britanske vojne dvojambornice Challenger. Zametke slovenske ustanove za morske raziskave smo po drugi svetovni vojni dobili v Kopru. A so bili naši raziskovalci dejavni že konec 19. in v začetku 20. stoletja. Sodelovali so na odpravah in na morski raziskovalni postaji v Trstu. Kdo so bili ti pionirji in kateri so mejniki raziskovanja morja pri nas? O tem pišeta dr. Alenka Malej in upokojeni profesor Jadran Faganeli v preglednem prispevku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike. Ob predstavitvi prenovljenega Zbornika v Kopru, ki je pri Slovenski matici znova izšel po več kot 20-letnem premoru, je Lea Širok avtorja tudi povabila v oddajo.
Tudi v našem morju začenjamo preučevati možnosti za razvoj bolj trajnostne marikulture. To bo omogočila Morska oaza Piran, prva tovrstna podvodna struktura, ki je na območju školjčišč in ribogojnice v Seči, ki je že postavljena na globini 12 metrov. Petnadstropna betonska struktura je namreč pionirski projekt uvajanja večtrofične akvakulture. Gre za bolj naraven način pridelovanja morske hrane od zdajšnjega monokulturnega ribogojstva, saj na enem mestu gojijo več vrst organizmov, od rib do školjk in rastlin. Kot poudarjajo v Zavodu Yousee, se njihovo delo zdaj šele začenja. Prvi organizmi bodo novo trdno bivališče na muljastem dnu po pričakovanjih naselili zelo hitro. Kateri bodo, in kakšen bo širši vpliv podvodne umetne strukture, bo pokazal čas. Pri prvem tovrstnem opazovanju v našem morju, ki bo lahko večplastno, bo sodelovala Morska biološka postaja NIB Piran. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.
Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.
Piran nima prav veliko prostora za nove zelene površine. Vendar bodo te ključne za lajšanje življenja v vse bolj sušnih in pregretih poletjih. Znanstveniki, Pirančani, predstavniki občine, krajevne skupnosti, nevladnih organizacij in podjetniki so se po številnih pogovorih o mogočih ozelenitvah starega jedra odločili za obnovo zdaj degradiranega območja terasastih vrtov, stisnjenih med mesto in obokane zidove piranske cerkve. Zamisel je nastala v okviru delavnic živega laboratorija projekta SCORE, v katerega je poleg Pirana vključenih še devet evropskih mest. Vsa sledijo istemu cilju: povečati podnebno odpornost obmorskih mest s trajnostnimi ukrepi, ki najbolj ustrezajo določenemu lokalnemu okolju. Podrobneje pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Slovenka je v družbi treh deklet preveslala Atlantik. Ana Žigić, ki je po očetovi strani Slovenka, je tako prva naša državljanka, ki ji je uspela najtežja veslaška preizkušnja na svetu. Podobno pot je pred 12 leti opravil Marin Medak s še tremi sopotniki v 45 dneh, a dekleta so bila hitrejša, saj so potrebovala le 39 dni, 12 ur in 25 minut. O razburljivi avanturi, težkih pripravah in spogledovanju z Atlantikom je Ana spregovorila v tokratni oddaji. Urši Mravlje je povedala tudi, kaj je bilo najtežje in katera je bila njena prva misel, ko se je težka veslaška pot končala.
Koper je eno naših najstarejših mest. Letos praznuje 1500 let nastanka. Vse do dvajsetega stoletja je bil otok. Poseljen je bil že v predrimskem obdoju. Geostrateška obmorska lega v širšem prostoru severnega Jadrana, pomorska plovba in trgovina so ključi njegovega razvoja. Zaznamovale so ga številne menjave oblasti, obdobja gospodarskega in kulturnega razcveta ter usihanja. Menjaval je tudi imena: Aegida, Capris, Justinopolis, Caput Histrie, Capodistria ali Koper. Nekaj mejnikov razgibane zgodovine Kopra kot otoka, obmorskega mesta in pristanišča nam bo predstavil zgodovinar dr. Salvator Žitko. V oddajo Morje in mi ga je povabila Lea Širok.
Bi Portorož znova lahko postal središče zgolj petičnega turizma? Ta scenarij je malo verjeten. A tudi množični turizem ni prava pot, opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo je, da je Portorož zaspal in nujno rabi nov razvojni trenutek. Kako pomemben je pri tem estetsko usklajen videz destinacije? Ali urejene kolesarske steze, plaže? Kaj pa ponudba gostincev, zdaj preplavljena s hitro hrano in turističnimi meniji. Kaj pogrešajo Portorožani? Kakšno strategijo načrtujejo pristojni? In katere so najbolj šibke točke turizma slovenske Istre na poti v trajnostno preobrazbo? Nekaj odgovorov je poiskala Lea Širok.
Škver v Seči je še edina obrtna ladjedelnica Severnega Jadrana, kjer na tradicionalen način popravljajo in gradijo manjše lesene barke. Mala ladjedelnica ob izlivu Jernejevega kanala v morje, ima dolgo in pisano zgodovino. Od leta 2004 je zaščitena kot kulturna dediščina. V njej se je ohranilo nekaj orodij celo iz 19. stoletja, medtem ko je elektriko dobila šele v drugi polovici 20. stoletja. Že več desetletij v njej deluje in ohranja tradicionalno ladjedelstvo Društvo ljubiteljev lesenih bark Bracera. Težava pa je, da za to nima urejene pravne podlage. Več o pomenu škvera, njegovi zgodovini in zahtevah piranske občine po ustrezni ureditvi razmerij pa v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Pozanimali smo se še, zakaj je območje Rta Seča tudi arheološko najdišče.
Za tovorne ladje z Daljnega Vzhoda je krajša pot v Sredozemlje in Evropo skozi Sueški prekop vse bolj nevarna. Od sredine novembra so namreč vse pogostejša tarča brezpilotnih in raketnih napadov. Izvaja jih jemensko uporniško gibanje hutijevcev v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi, kjer že več kot tri mesece poteka neusmiljena izraelska povračilna ofenziva. Ladjarji se zato odločajo za daljšo, a varnejšo pot okrog afriškega polotoka. Zamik pri dostavi tovora zaznavajo tudi v koprskem pristanišču, cene voznin so zrastle za 300 odstotkov. Več o trenutnem dogajanju v mednarodnem pomorskem prometu govorimo v današnji oddaji Morje in mi, v katero je Lea Širok povabila strokovnjaka za logistiko Igorja Jakomina.
Portorož je kot pomembno letoviško središče zaživel v času Avstro-Ogrske. Leta 1897 je uradno postal zdraviliški kraj. Kmalu se je povečalo povpraševanje po nastanitvah. Gradnja vil, hotelov in drugih turističnih objektov je postala nepogrešljiv del razvoja kraja. Skozi čas so vile doživljaje preobrazbe, lastniki so spreminjali njihovo namembnost ali jih celo rušili. Njihove zgodbe se ohranjajo v arhitekturnih načrtih, ki so trenutno na ogled na razstavi piranske enote Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom Vile kot arhitekturna dediščina turističnega razcveta Portoroža. Nekaj zgodb v oddaji predstavlja Lea Širok.
Podnebne spremembe in čezmerni turizem narekujejo učinkovito in dejavno varovanje zaščitenih območij. V Krajinskem parku Strunjan so v zadnjem letu in pol vložili slabega pol milijona evrov, s katerimi so izboljšali stanje občutljivega ekosistema in oživili del kulturne krajine. Uravnali so dotok vode v morski laguni Stjuža, ki ga je dvig morske gladine spravil iz ravnovesja. Pot med Belvederjem in Belimi skalami so obogatili z obnovljeno kažeto v tradicionalni suhozidni gradnji. Obenem hitijo s pripravo strokovnih podlag za širitev zavarovanega območja. Načrte za soočanje z izzivi podnebne krize in za zmanjševanje pritiska množičnega turizma v tokratni oddaji Morje in mi predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana.
Tokrat vas bomo popeljali v svet ribiča Mirča. Njegova življenjska zgodba ni bila enostavna. Nasprotno. Na kopnem je doživel številne pretrese in razočaranja. Morje pa je bilo zanj vseskozi oaza miru in svobode. Ribičevo življenje je scenarist, snemalec in režiser Remigio Grižonič zajel v dveh dokumentarnih filmih, ki pred gledalca razgrneta življenje ribiča Mirča, ki je danes našel svojo srečo na morju. Uspel si je kupiti barko in si tako izpolnil svojo največjo željo. Z avtorjem filmov se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Za nas, prebivalce Jadrana, so imena vetrov, kot so burja, maestral, lebič nekaj povsem običajnega. Vendar je to posebnost Sredozemlja. Na severu Evrope ima namreč veter ime le po smeri, od koder piha. Tradicija v Sredozemlju izvira iz antike, ko so vetrovi bili poosebljeni v bogove, z vsemi človeškimi lastnostmi vred. Ohranjala se je med prebivalci sredozemskih obal, a tudi v književnosti. K razmišljanju o vetrovih skozi pesniške verze starih mojstrov, od Vergila do Danteja, Petrarke in Ariosta nas vabi knjižica Vetrovi na Jadranu. Podpisujeta jo Bojan Bujić in Mira Ličen. V tokratni oddaji pa jo predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila še jadralca, olimpionika in pesnika Karla Hmeljaka ter raziskovalca tradicionalnega pomorstva Slobodana Simiča Simeta.
Kako ohraniti izjemno dediščino našega solinarstva in kulturno krajino, ki si jo v opuščenem delu Sečoveljskih solin, Fontaniggiah, nezadržno prisvaja narava? Prvi korak bi lahko bila obnova solinarskih hišk, ki bi jim zagotovila trajnostno oskrbo s pitno vodo in električno energijo. Nekaj idejnih rešitev so zasnovali študenti Fakultete za pomorstvo in promet ter še štirih fakultet ljubljanske univerze. Prav bodo prišle tudi Pomorskemu muzeju. Na eno od hiš Muzeja solinarstva namerava postaviti streho s fotovoltaičnimi strešniki, prvo tovrstno pri nas. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine ob vsem izpostavljajo, da lahko propadajočo dediščino solin, reši le oživitev solinarske dejavnosti.
Sredozemske države bodo s prihodnjim letom začele zmanjševati onesnaženje s plastiko. Leta 2025 bo celotno Sredozemlje omejilo izpuste žveplovega dioksida iz pomorskega prometa. Prav tako bodo omejili pozidave v stometrskem priobalnem pasu. Čez sedem let bo zaščitena tretjina morskih območij, kar je pomembno za zaustavitev zaskrbljujočega upadanja biotske pestrosti. Po načelu od izvira do morja bo Sredozemlje, vključno s Podonavjem, celovito upravljalo z vodami. V odločanju o prilagajanju podnebni krizi in trajnostnemu razvoju regije bodo aktivno sodelovali mladi. To so zaveze, ki so jih države pogodbenice Barcelonske konvencije sprejele na 23. zasedanju zasedanju v Portorožu, ki se je letos odvijalo med 5.in 8.decembrom, in bodo usmerjale delo predsedovanja Slovenije v letih 2024 in 2025. Več o zasedanju, katerega glavni poudarek je bil - od dogovorov k dejanjem, pa v tokratni oddaji.
Zakaj se dogaja, da ponekod v Sredozemlju morje dobesedno pospešeno požira dele obal? In kdo lahko vpliva na spremembe, ki naj prebivalcem Sredozemlja zagotovijo zeleno in na podnebno krizo odporno prihodnost? Odgovor na ta in še mnoga druga pereča vprašanja iščejo znanstveniki, naravovarstveniki in odločevalci iz 14 držav in 69 ustanov severnega Sredozemlja. Na srečanju v Piranu, ki ga je nedavno gostila Morska biološka postaja NIB, se je z nekaterimi znanstvenicami in predstavniki izobraževalnih ustanov pogovarjala Lea Širok.
Slovenski pomorščaki so daljni Kitajsko in Japonsko lahko spoznavali že v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma kot pripadniki avstro-ogrske vojne mornarice, v kateri so služili vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Iz oddaljenih in, prebivalcem takratnega slovenskega etničnega prostora, tako rekoč neznanih dežel in kultur Vzhodne Azije so prinašali spominke zase, za svoje sorodnike in tudi za prodajo. Zgodbe teh predmetov so večplastne, njihove pripovedi pa odstira razstava Kanček Daljnega Vzhoda v Pomorskem muzeju v Piranu, ki jo Lea Širok predstavlja v oddaji.
Prvi poskus svetovnega atlasa je pred petsto leti nastal v Izoli. V začetku 16. stoletja ga je izdelal Benečan Pietro Coppo, humanist, kartograf in takrat ugledni meščan Izole. Na zemljevid njemu znanega sveta je že vrisal tudi novi svet, Ameriko, do katere je Krištof Kolumb priplul leta 1492. Prav tako je prvi zemljevid dobila Istra, na katerem je med drugim lepo vidno, da sta bila Koper in Izola takrat še otoški mesti. Ta izjemen dokument, z imenom Piranski kodeks Pietra Coppa, hrani piranski pomorski muzej, do 3. decembra pa si ga zdaj lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, na razstavi desetih najbolj pomembnih dokumentov naše države, uvrščenih na nacionalno UNESCO listo Spomin Slovenije. Več o Pietru Coppu, njegovem delu in času, v katerem je Piranski kodeks nastal, pa v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.
Delfin Morigenos, njegovo ime pomeni "rojen v morju", je bil prvič opažen v slovenskem morju pred dvajsetimi leti. Popisali so ga raziskovalci istoimenskega društva, ki od ustanovitve izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. To so teme, ki jih ob sodelovanju s šolami prinašajo med učence in dijake, za katere prihodnje leto v prostorih Centra delfinov v Piranu načrtujejo Morigenos akademijo. V ospredju srečanj med mladimi bodo raziskovanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in umetna inteligenca, boste slišali v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Lotrič.
Neveljaven email naslov