V letošnjem mednarodnem letu malega priobalnega ribolova predstavljamo tudi zgodbe naših ribičev. Tokrat smo v Piranu obiskali enega najbolj prepoznavnih obrazov našega ribištva Zlatka Novogradca. Več kot 40 let je že v tem poklicu. Zanj se je odločil kmalu potem, ko je odslužil vojaški rok. Takrat si z ribolovom lahko preživel, pojasnjuje. Cipljev, recimo, je bilo toliko, da enega izlova niso uspeli pripeljati do obale, ker se je mala batana zaradi teže na krovu prej potopila. Denar za svojo prvo ribiško barko pa je moral zbrati na skrivaj. Družina, še posebej oče, namreč ni podprla njegove odločitve, da bo ribič. A je vztrajal. Poleg tega se že vse od osamosvojitve Slovenije zavzema za boljše pogoje dela ribičev. Še danes, dve leti pred upokojitvijo, je tako predstavnik piranskih ribičev. Glede prihodnosti profesionalnega slovenskega ribištva pa ni preveč optimističen. Zakaj, je med drugim povedal Lei Širok.