Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo se odpravili na sever Španije, v Biskajski zaliv. Na enega največjih zalivov na svetu, kjer je vreme pozimi pogosto prava mora za pomorščake, bomo pogledali z vrha klifov. Tam je namreč speljana ena od priljubljenih romarskih poti, ki jih povezuje ime Jakobova pot ali El Camino de Santiago. Nekaj vtisov in doživetij z več kot 900 kilometrov dolgega Camina del Norte bo z nami delil pisatelj, založnik in predvsem morjeplovec Mitja Zupančič. V družbi dr. Ivana Štuheca, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete, je pot prehodil letos spomladi. Kakšne zgodbe je prinesel domov, pa lahko slišite v oddaji.
362 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Tokrat smo se odpravili na sever Španije, v Biskajski zaliv. Na enega največjih zalivov na svetu, kjer je vreme pozimi pogosto prava mora za pomorščake, bomo pogledali z vrha klifov. Tam je namreč speljana ena od priljubljenih romarskih poti, ki jih povezuje ime Jakobova pot ali El Camino de Santiago. Nekaj vtisov in doživetij z več kot 900 kilometrov dolgega Camina del Norte bo z nami delil pisatelj, založnik in predvsem morjeplovec Mitja Zupančič. V družbi dr. Ivana Štuheca, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete, je pot prehodil letos spomladi. Kakšne zgodbe je prinesel domov, pa lahko slišite v oddaji.
Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv.
V oddaji boste spoznali Ivana Golubarja iz Marezig. Danes petdesetletni inženir elektrotehnike, je v mlajših letih z motorjem denimo potoval po Sahari. Njegov nemirni duh ga je odpeljal v azijske džungle. Ko pa je začutil, da mora pogledati čez vsakdanja obzorja, se je pri 44-ih odločil, da bo odjadral na drugi konec sveta. Njegov cilj je bila Avstralija. Vendar si je po nekajletnih morskih izkušnjah premislil. S svojo jadrnico Terezo je bil že pri Panami, vendar je namesto v Tihi ocean, obrnil proti Evropi. Po 14 tisoč solo prejadranih kilometrih Atlantika se je tako vrnil … domov. No, ne še povsem. Ampak o tem, sicer morskem, v bistvu pa osebnem potovanju v družbi vetra in morja, nam je več povedal, kot rečeno, v tokratni oddaji. Foto: Arhiv Ivana Golubarja
Letošnja navtična sezona je precej drugačna od preteklih. Morjeplovci se namreč manj odločajo za daljša potovanja. Privezi v izolski in portoroški marini so tako že vse poletje polno zasedeni, saj njihovi stalni gostje odplujejo zgolj na krajše izlete po slovenskem morju. V portoroški marini so zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov razprodani tudi apartmaji in trimarani ali plavajoče hiške. Tako v marinah, kot v mandračih, pa je letos manj dnevnih gostov, med katerimi so na prvem mestu Italijani. Podrobnosti o letošnji »čudni« pa v tokratni oddaji.
Poletje je v zenitu, slovenska obala poka šivih. Črne napovedi o letošnji turistični sezoni se kljub vsemu ne bodo uresničile. Kot kaže, jo bodo domači gostje, vsaj ob morju, kljub vsemu deloma rešili. Polni so predvsem kampi in apartmaji, a tudi v hotelih beležijo zelo dober obisk. In kako je na plažah? To smo preverili v tokratni oddaji.
Tokratna oddaja Morje in mi je nastala na morju. S patruljno reševlanim čolnom Uprave za pomorstvo so se zapeljali na morje, kjer uprava izvaja nadzor.
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta v Muzeju solinarstva na Fontaniggah gostila skupino študentov krajinske arhitekture, arhitekture, živilstva in prehrane. Pridobivali so nanja solinarstva in dela na solnem fondu. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine.
V Sečoveljskih solinah se že svetijo prvi kupčki letošnje soli. Solinarji bodo vse poletje imeli polne roke dela. Ta slika je povsem podobna tisti še izpred nekaj desetletij, le da so se solinarske družine iz okoliških vasi takrat dejansko preselile v soline, in od aprila do konca avgusta tam delale in živele. Iz solinarskih hiš je zato vsak dan zadišalo po kakšni dobri hrani, vsaj enkrat na teden pa tudi po kruhu, ki so ga v Sečoveljskih solinah pekli v skupnih pečeh. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili po poteh solinarske kulinarske. Naša sogovornica je Fulvia Zudič, akademska slikarka, in predsednica piranske skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini. Prav ona je namreč prišla na misel, da bi denimo tudi jed, kot so »bigoli in luganighe« ali »domače testenine in klobase« spet zadišala na krožnikih. Foto: Pomorski muzej Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran
Ženske veslajo stoje ali Donne in voga je naslov fotografske razstave, ki si jo še do konca meseca lahko ogledamo v piranskem svetilniku. Ob peti obletnici delovanja jo je pripravila skupina veslačic Voga Veneta Piran. S svojim veslanjem stoje na tradicionalni barki topo vztrajno ohranjajo priobalno pomorsko tradicijo, ki je v Kopru, Izoli in Piranu povsem zamrla pred več desetletji. Več o tem, kako gledajo na preveslane milje v teh petih letih, pa na svoje številne podvige, in predvsem, kaj jim tradicionalno veslanje pomeni, lahko slišite s klikom na povezavo. Foto: Voga Veneta Piran
Mesta ob slovenski obali imajo to poletje tudi redno morsko povezavo. Ladja Zlatoperka ob sobotah in nedeljah vozi po urniku od Ankarana do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj. Na prvi vožnji smo se ji pridružili tudi mi. Kako je bilo, in zakaj se je kapitan Zlatoperke, Sandi Radolovič, odločil vstopiti v pilotni projekt vzpostavljanja redne ladijske linije, pa lahko slišite s klikom na povezavo. Prav tako poročamo o tem, da Slovenija pripravlja prvi pomorski prostorski načrt, ki naj bi prinesel celostno strategijo upravljanja morja in nanj vezanih dejavnosti.
Tokratno oddajo smo spletli okrog Kraljice morja. Tako je ime trabakuli, tradicionalni beneški dvojambornici, ki je po do zdaj znanih podatkih prva, če ne celo edina tovrstna barka prejadrala Atlantik. Štiričlanska posadka se je na plovbo odpravila leta 1992, v okviru mednarodne regate ob 500 letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Razburkano zgodbo Kraljice morja, ki povezuje čezoceanske skupnosti, nam bo povedal kapitan takratne posadke Ljubo Macarol. Njen model, ki ga je Richard Peršić izdelal do zadnje, najmanjše podrobnosti, je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Družbo mu dela razstava fotografij udeležencev mednarodnih regat starih bark 'Vonj po lesu'. Regate že več kot 40 let prireja piransko Društvo ljubiteljev starih bark, a letošnje ne bo zaradi epidemije covida-19. Bo pa, upajo, ljubitelji starih bark, spet maja prihodnje leto. In nekega dne se bo morda tudi Kraljica morja spet vrnila na Jadran, od koder je odpotovala na dolgo pot. Kako, pa lahko slišite s klikom na povezavo.
Ste se že kdaj sprehodili od Portoroža do Strunjanskih solin in najvišjega flišnega klifa ob jadranski obali ter se nato mimo Pacuga in skozi Fieso odpravili nazaj v Portorož? Krožno pot, ki ponuja izjemne fotogenične razglede in enako izjemne selfije, predstavljamo v tokratni oddaji. Strunjanska krožna pot je sicer ena od treh morskih pešpoti, ki so jih oblikovali v Turističnem združenju Portorož. Na sprehod smo se odpravili v družbi turistične vodnice in organizatorke Mihaele Rupnik Cek iz potovalne agencije Tourismslovenia. Nad Mesečevim zalivom nam je med drugim zaupala tudi zgodbo o morskih sirenah. Do nje vas loči le klik na zgornjo fotogafijo.
Cigaretni ogorek se ob vsaki čistilni akciji obale zavihti na prvo mesto odpadkov. V priobalnem delu strunjanskega parka so jih tako lansko leto v samo dveh urah nabrali 20 tisoč! Od sobote je ta kup škodljivih ogorkov razstavljen v stekleni vitrini na kopališču. Spregledati je ni mogoče. Stoji namreč pred odsekom, ki vodi na priljubljeno divjo plažo. Zamisel so skupaj oblikovali sodelavci Krajinskega parka Strunjan in Zavoda Tri niti. Zdaj upajo, da bodo razstavljeni škodljivi ogorki vendarle sprožili drugačno ravnanje kadilcev. Zakaj cigaretnih ogorkov ne odvržemo v naravo, pa tudi kako posvojimo delček obale in razveselimo naravo z limonado brez slamice, govorimo v tokratni oddaji.
"Življenje je potapljanje, vse ostalo je površinski interval," poudarja Vanja Mlinar iz koprskega potapljaškega društva Oceandiving. Ob letošnjem Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju, smo se z njim spustili pod morsko gladino našega morja. Med drugim nam je povedal, v čem je čar nočnega potapljanja. Pa tudi, kako se mora vsak potapljač pripraviti na ogled potopljene ladje. Varnost je prva skrb tudi na tečajih, ki jih organizirajo v potapljaškem centru v Žusterni. Letos jih bodo zaznamovali še ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv potapljaškega društva Oceandiving.
Študentke in študenti Fakultete za pomorstvo in promet so spet lahko na morju, kjer svoje teoretično znanje preizkušajo v praksi. Šele na morju se vidi, kdo, kako in kje smo, zadovoljno poudarjajo ob dejstvu, da se je s sproščanjem protikoronavirusnih ukrepov prižgala zelena luč za najbolj zanimiv del študijskega programa: strokovno prakso. V oddaji boste slišali, kako uspešna je bila pri plovbi prva skupina. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da omejevanje nevladnih organizacij pri postopkih za posege v prostor ni sprejemljivo. To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja čez rob, so prepričani. Zakaj, nekatere sprašujemo tudi v oddaji.
Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Biotska raznovrstnost je ključ uravnoteženega naravnega kroga življenja. Pestrost življenja, ki je še posebej bogata v oceanih, namreč zagotavlja odpornost ekosistemov proti motnjam, kakršna je denimo bolezen Covid-19. Ohranjanje pestrosti oblik življenja, je zato ključno za prihodnost našega planeta. In naše rešitve so v naravi, ob prihajajočem svetovnem Dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, izpostavljajo znanstveniki. Kot pravi tokratni gost oddaje Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, je pandemija razkrila, da je manjše obremenjevanje okolja res mogoče. Obenem pa nas je spodbudila k razmisleku, kako naprej, da si ne bomo več žagali veje, na kateri sedimo.
Kako bomo ob naši obali preživljali letošnje poletje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je vprašanje, ki ima za zdaj še veliko neznank. Posedanje in sončenje na plažah je do nadaljnjega prepovedano. In kaznovano. Dovoljen je le skok v morje. A le če smo sami, in se s plaže kar najhitreje tudi odpravimo. Upravljavci plaž kljub temu upajo, da bodo pred začetkom junija, ko se začne kopalna sezona, dobili jasna navodila, kako na plažah zadostiti novim zdravstvenim zahtevam. Morski biologi medtem opozarjajo, naj ne pozabimo na okolje. S protikoronskimi ukrepi so se namreč na ulicah mest in v naravi namnožile odvržene zaščitne maske in rokavice, ki na koncu končajo v morju. In ga seveda obremenjujejo, v tokratni oddaji pojasnjuje raziskovalka Nacionalnega inštituta za biologijo Katja Klun.
Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav.
Letošnji dan našega Modrega planeta, 22. april, je zaznamoval jubilej, saj smo ga letos obeležili 50-ič. Rdeča nit pozivov pa je bil boj proti podnebnim spremembam. Kot so poudarili v Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Združenih narodov, bi se morali proti podnebni krizi boriti enako odločno kot proti pandemiji koronavirusa. Sicer bo ogroženo človeštvo. Lansko leto, so dodali, je bilo drugo najbolj vroče leto v zgodovini, škodljivi vplivi na planet pa so v zadnjih letih dosegli vrhunec. Da pa bi lahko karkoli zares spremenili, moramo v prvi vrsti spremeniti svoj odnos do narave, je ob tej priložnosti za oddajo Morje in mi poudarila dr. Shé Mackenzie Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Narave ne smemo več izkoriščati kot do zdaj, temveč moramo z njo sodelovati, je med drugim pojasnila.
Na krov tokratne oddaje smo povabili Mitjo Zupančiča, strastnega morjeplovca, pomorskega raziskovalca in pisatelja. Na svoji jadrnici običajno preživi vsaj pol leta, zadnje obdobje pa je zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 doma, tako rekoč, privezan na kopnem. In komaj čaka, da se spet odpravi na morje. Kot nam je povedal, si dolge dneve krajša s pisanjem. O morju, seveda. Med drugim je dokončal tudi nadaljevanje svoje uspešnice Z morjem na ti.
Neveljaven email naslov