Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj so ribe in morski sadeži tako zdravi? Katera vrsta ribolova je okoljsko najmanj škodljiva? Kako spodbuditi prebivalce naše države, da bodo raje kupovali svežo lokalno ulovljeno ribo in da jo bodo večkrat imeli na svojem jedilniku? O vsem tem je več kot 700 udeležencev od najmlajših do najstarejših na različnih dogodkih, ki so se zvrstili od Ankarana do Pirana, letos razmišljalo v okviru akcije Dobro za morje, dobro zame. V oddaji izveste tudi, zakaj je mediteranski slog življenja primerljiv s slogom modrih območij, kjer živi največ stoletnikov, ki ta jubilej dočakajo povsem zdravi.
Lea Širok
362 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Zakaj so ribe in morski sadeži tako zdravi? Katera vrsta ribolova je okoljsko najmanj škodljiva? Kako spodbuditi prebivalce naše države, da bodo raje kupovali svežo lokalno ulovljeno ribo in da jo bodo večkrat imeli na svojem jedilniku? O vsem tem je več kot 700 udeležencev od najmlajših do najstarejših na različnih dogodkih, ki so se zvrstili od Ankarana do Pirana, letos razmišljalo v okviru akcije Dobro za morje, dobro zame. V oddaji izveste tudi, zakaj je mediteranski slog življenja primerljiv s slogom modrih območij, kjer živi največ stoletnikov, ki ta jubilej dočakajo povsem zdravi.
Lea Širok
Tokrat smo se odpravili v Piranski zaliv. In sicer na najbolj južno točko slovenskega morja, kjer leži ribogojnica Fonda. V tej edini morski ribogojnici pri nas na leto vzgojijo okrog 60 ton rib. Pri tem je zanimivo, da je ribogojnica z leti postala zatočišče tudi številnim ribam in drugim morskim organizmom. Okrog nje se zadržuje več kot 30 vrst rib. Hranijo se s hrano, ki pade iz ribogojnih kletk. V želji, da bi izobrazili svoje obiskovalce, so si pred leti omislili doživetje "Nepozaben dan v ribogojnici". Pred kratkim so bili za to zamisel tudi nagrajeni. V ribogojnici prisegajo na trajnostni razvoj, lokalno kakovost in skrb za okolje. Doslej so vzgajali piranskega brancina. Letos bodo na trgu predstavili še piransko orado. Trenutno se pripravljajo na razpis, s katerim bi vrtcem in šolam ponudili lokalne ribe. Direktorico ribogojnice, Ireno Fonda, smo povabili na krov oddaje.
Dva dimnika, dve tovarni za predelavo rib na majhnem prostoru, sta bili v obdobju med svetovnima vojnama znaka gospodarskega razcveta Izole. Tovarni italijanskih lastnikov Ampelea in Arrigoni sta v najboljšem obdobju zaposlovali tudi po več kot dva tisoč ljudi na leto. Na ribolov so se odpravljali predvsem moški, Izolanke pa so delale v tovarnah za predelavo rib, kjer je proizvodnja konzerv postala industrijska. Na leto so jih izdelali tudi po 20 milijonov. Ribištvo je v Izoli cvetelo tudi po drugi svetovni vojni, ko so Delamarisove ribje konzerve prodajali po vsej Evropi. Te, in še druge številne zanimivosti, je v knjigi z naslovom Zgodovina Izole in ribištva, zbral zgodovinar Zdravko Marenčič. Nekaj poudarkov iz dela, ki je nedavno izšlo pri izolski založbi Desk, avtor predstavlja v oddaji.
Letošnje leto bo v več pogledih prelomno za Upravo za pomorstvo. Konec februarja se bo preselila v nov sedež pri koprskem pristanišču. Do konca leta bodo s sodobno radarsko in signalno opremo nadgradili sistem za nadzor prometa in nesreč. Za naložbo, vredno 2,2 milijona evrov so pridobili 1,6 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Službo za varovanje obalnega morja bo okrepilo novo ekološko plovilo. Letos že pripravljajo tudi študijo za vzpostavitev manjšega pristanišča ob novem sedežu, kjer bodo privezana vsa službena plovila. Več o vsem nam je v oddaji povedal direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec.
Minuli teden je bil v središču pozornosti slovenske javnosti tudi Jernejev kanal. Direkcija za vode je namreč iz vode začela odstranjevati zapuščena plovila neznanih lastnikov, ki tam že leta kazijo podobo slovenske obale ob zaščitenem krajinskem parku Sečoveljske soline. Čeprav gre za pomemben mejnik, je to le prvi korak na poti do nove podobe Jernejevega kanala. Tam bo do poletja najprej odzvonilo tudi drugim ilegalnim privezom. Domačini bi tam radi komunalne priveze in sonaravno ureditev s pešpotmi. Piranska občina ima za to že izdelane načrte, a za enkrat še ni povsem jasno, v katero smer razmišlja nova lokalna oblast. Kakor koli, v Civilni iniciatici Seča opozarjajo, da ne bodo pristali na morebitne kratkotrajne apetite po komercialnih in množičnih privezih. V Jernejev kanal smo se odpravili tudi v naši oddaji.
Štirinajst mladih ustvarjalcev je v piranskem Pomorskem muzeju dobilo priložnost večmesečnega dela pri oblikovanju razstave Sal nostrum - Iz solin v skladišča soli. Razstava o živi dediščini solinarstva je zagotovo ena boljših razstav muzeja, poudarja direktor Franco Juri. Uspešno je namreč združila arhivsko raziskovanje in delo na terenu. Mladi sodelavci pa so vanjo vnesli ustvarjalnost in inovativne pristope. Poleg tega se jim obeta nadaljnje sodelovanje s pomorskim muzejem. Mlade ustvarjalce, ki jih je pri delu vodil mentor Flavij Bonin, in razstavo Sal nostrum v prostorih Pomorskega muzeja v Monfortu v Portorožu predstavljamo v oddaji. Fotografija: Del skupine mladih ustvarjalcev razstave Sal nostrum.
Zima je čas za organiziran tradicionalni ribolov cipljev in drugih vrst pridnenih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Dovoljenje zanj je letos dobila skupina 13-ih ribičev pod vodstvom Matjaža Radina iz Kopra. S prvega ribolova konec decembra so se vrnili zadovoljni. Zajeli so jato, v kateri je bila tona devetsto kilogramov različnih vrst rib. Matjaža Radina smo povabili na krov tokratne oddaje Morje in mi. Med drugim nam je povedal, kako se je spremenil tradicionalni ribolov cipljev ali 'ševolov' kot jim pravijo domačini. Poudaril je tudi, da si v letu 2019 želijo predvsem miru na morju in čimprejšnje rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Prav to jih namreč pri razvoju dejavnosti najbolj omejuje.
V koprskem pristanišču se je prva privezala tovorna ladja Gorica. Na obali ob prvem pomolu jo je 7. decembra 1958 pričakala nepregledna množica. Gorica je bila šesti tovorni parnik v lasti takrat slovenske ladjarske družbe Splošna plovba. Videti je bila ogromna. Na njenem krovu je bil med posadko takrat kadet Valerij Bizjak iz Podbrda. "Zelo smo bili veseli", se je spomnil svojih občutkov na otvoritvi razstave koprskega Pokrajinskega muzeja z naslovom Slovenska ladja v slovenski luki. Kustos razstave Ivan Simčič je ob tem dodal, da je takrat dišalo po pomladi za slovensko pomorstvo. Oba smo povabili na krov tokratne oddaje. Foto: Valerij Bizjak je bil kadet posadke na ladji Gorica, ki je prva pristala v koprskem pristanišču.
Živimo v dobi globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji, ki so ga s segrevanjem ozračja in posledično oceanov sprožile podnebne spremembe, poudarja dr. Gretta Pecl, direktorica Centra za morsko socio-ekologijo univerze v avstralski Tasmaniji. V svetovnem merilu je preseljevanje živali in rastlin v temperaturno ugodnejše življenjske prostore zajelo od 25 do 85 odstotkov vseh vrst, in prinaša večinoma negativne posledice na vseh ravneh. Na kopnem so to višji, gorati predeli, v oceanih pa večje globine. Več o teh obširnih globalnih spremembah, ki se jim bomo morali prilagoditi in se nanje hitro odzvati, smo se z dr. Pecl, ki je sicer tudi slovenskih korenin, in sodi med vodilne strokovnjake na področju ekologije podnebnih sprememb, pogovarjali v tokratni oddaji. Foto: University of Tasmania
Daphne, Danny in Deinon so imena treh delfinov od desetih, ki jih lahko preko društva Morigenos simbolično posvojite. Gre za delfine, ki se, skupaj s še s 150-imi, zadržujejo v Tržaškem zalivu. Omenjene tri boste podrobneje spoznali v tokratni oddaji, saj ima vsak delfin svoj značaj. Izvedeli boste, kako posvojite delfina. Posvojitev pa je lahko tudi družbeno odgovorno in prav posebno darilo, nam je povedala Ana Hace iz društva Morigenos. Obiskali smo še hišo morja, Izolano. Tam sta svoje mesto nedavno dobila tudi ribištvo in ribja predelovalna industrija. Muzejska zbirka ponuja na ogled denimo tradicionalno plovilo passara, a tudi ribiška doživetja v virtualni resničnosti. Foto: Morigenos, Ana Hace: Delfinki Daphne in Emanuela z mladiči
Na morje smo tokrat pogledali skozi oči slikark in slikarjev. Razlog je namreč zametek prve stalne zbirke sodobnega severnojadranskega marinističnega slikarstva. Zbirka je na ogled na razstavi 'Morje, in obrazi morja' v galeriji Insula v Izoli. Kakšen odnos do morja je v likovnem smislu prinesla sodobnost, smo vprašali likovnega kritika in kustosa Deana Mehmedoviča. Kakšna so bila slikarska srečanja z morjem skozi zgodovino, pa nam je povedala umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz piranskega Pomorskega muzeja, ki se lahko pohvali z najbolj obsežno zbirko evropskih marinističnih del v Sloveniji.
Morje, naše življenje. To je naslov razstave največje zasebne zbirke ribiških predmetov na tržaškem - družine Caharijevih iz Nabrežine. Ohranjene predmete, ki več generacij prehajajo iz roda v rod in pričajo o povezanosti tržaških Slovencev z morjem, si lahko vse do 27. januarja 2019 ogledate v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Več o razstavi in predvsem o nekdanjem ribiškem življenju vzdolž obale med Barkovljami in izlivom Timave, pa nam bosta v oddaji povedala kustosinja Polona Sketelj in dedič zbirke, Bogdan Petelin.
Tokrat poročamo o dveh zgodbah s srečnih koncem. Domov se je vrnil slovenski poveljnik švicarske tovorne ladje Glarus, ki je bil z delom posadke več kot mesec dni ujetnik nigerijskih piratov. Slišali boste, da je v pismu za javnost med drugim opozoril na vse bolj nevaren poklic pomorščaka. Srečno se je zaključila tudi 25-urna morska mora slovenskega deskarja, ki je konec oktobra v neurju z neobičajno močnim vetrom za severni del Jadrana, odšel na morje pri Savudriji. In to kljub vsem opozorilom pristojnih služb. Bi za svojo nepremišljeno adrenalinsko avanturo moral dobiti kazen? Odgovor smo poiskali na Upravi za pomorstvo.
Manjša onesnaženja morja z naftnimi derivati so zelo pogost pojav, razlogi zanje pa zelo različni. Naftni madeži se hitro širijo in lahko povzročijo veliko okoljsko škodo. Kako so na hitro in učinkovito ukrepanje ob takšnem onesnaženju pripravljene pristojne službe, so preizkusili na vaji Onesnaženje 2018, ki jo je v koprski Marini koordinirala Uprava za pomorstvo. Na podlagi simulacij, ki jih je na dan vaje izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje, so ugotovili, da bi se madež, ki bi nastal ob izlitju 200 litrov dizel goriva, najprej širil proti Izoli, nato pa bi se usmeril proti Trstu. V oddaji boste med drugim slišali, da je pomembno vlogo na vaji odigrala pokovka.
Ostrige veljajo za gurmansko poslastico. V Evropi gredo za med predvsem v času božičnih praznikov. Daleč največ jih pridelajo v Franciji, kjer proizvodnja ostrig v akvakulturah preseže 100 tisoč ton. Od letos jih gojimo tudi v slovenskem morju. Školjkar Mitja Petrič je namreč s svojim podjetjem razvil poseben sistem za gojenje teh školjk. Zakaj se je odločil za gojenje ostrig, nam bo povedal v oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da si nov zagon želijo tudi slovenski ribiči. Zato v okviru evropskega projekta Fish Agro Tech skupaj z italijanskimi kolegi pripravljajo čezmejni načrt razvojnih potreb podjetij z obeh strani meje. Med drugim so nam povedali, kaj od tega sodelovanja pričakujejo in kako ocenjujejo stanje v slovenskem ribištvu.
V oddajii tokrat plujemo z vetrom Jadrana. Jadra namreč že 50-ič razpenja najbolj množična mednarodna jadralska regata Barcolana. Slišali boste, da bodo posebno mesto na njej že četrtič imele slovenske jadrnice, ki se bodo tekmovanja udeležile na svojstven način. Med njimi bo tudi My way of life pravzaprav nekdanja legendarna Maxi Jena in večkratna zmagovalka Barcolane. Zdaj jo krmari Gašper Vinčec. Prepričan je, da ima ekipo, s katero bi lahko letos prvi prijadrali čez ciljno črto. Ves teden pred tekmovanjem je zaznamovala tudi vrsta prireditev, ki jih pripravljajo slovenske kulturne in športne ustanove v Italiji. Povezuje jih naslov Slovenski pozdrav Barkovljanki. Na krov oddaje se vkrcate zgolj s klikom na spodnjo povezavo.
Piratstvo je na nekaterih morskih območjih še vedno pereče vprašanje. V Gvinejskem zalivu so denimo nigerijski pirati nedavno napadli švicarsko tovorno ladjo Glarus in ugrabili 12 od 19-ih članov posadke. Med njimi slovenskega pomorščaka, sedem državljanov Filipinov in po enega državljana Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Romunije in Ukrajine. K pogovoru o sodobnem piratstvu smo v oddajo povabili kapitana dolge plovbe in predavatelja na Fakulteti za pomorstvo in promet Valterja Subana. Svojo strokovno izobrazbo je namreč izpopolnil prav na področju zaščite in varnosti na tovornih ladjah. Zanimalo nas je, kdo so sodobni pirati, kako so organizirani, kakšne varnostne ukrepe morajo upoštevati ladje, ko plujejo po nevarnih morjih, kako so na napade pripravljene posadke, in kdo običajno poskrbi za plačilo odkupnine. Med drugim smo ga vprašali, ali je kdaj tudi sam doživel piratski napad, najprej pa nas je zanimalo, ali morda ima več informacij o poteku napada na ladjo Glarus.
Batana, top, bragoc, leut, škuner … je nekaj tipov tradicionalnih plovil Jadrana. V preteklosti so plula tudi vzdolž slovenske obale. Gradili so jih lokalni mojstri ladjedelstva v škverih ali malih ladjedelnicah Pirana, Izole in Kopra. V zadnjih letih gradnja lesenih tradicionalnih bark znova oživlja. Za ohranjanje dediščine ladjedelstva pa je zelo pomembno tudi ladijsko modelarstvo. Še posebej, če so makete izdelane v merilu 1:10. Prav takšne, z vsemi podrobnostmi narejene modele, izdeluje mednarodno uveljavljeni maketar Luciano Keber z Reke. Enajst jih do 4. novembra razstavlja v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Izjemnega mojstra, ki za svoje pomanjšane morske lepotice pravi, da so žive barke, smo povabili na krov naše oddaje.
Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji.
Letošnja akcija Čista obala je bila rekordna. Več kot 360 prostovoljk in prostovoljcev vseh generacij je na posameznih odsekih od meje z Italijo do meje s Hrvaško s priobalnega pasu pobralo več sto kilogramov cigaretnih ogorkov, pločevink, plastenk in druge odvržene plastične embalaže. No, med odpadki je bilo tudi nekaj kosovnih. Denimo šotor, pa še vedno uporaben napihljiv gumenjak, in tudi oblačila. Kljub temu so udeleženci in organizatorji poudarili, da je bil priobalni pas letos bolj čist kot lani. Več, ali skoraj vse o deveti akciji Čista obala smo zabeležili v oddaji.
Stari solinarji pravijo, da je piranska sol sladka. Zakaj, nam bo v oddaji med drugim povedal Giuseppe ali Bepi Zudić iz Parecaga. V Sečoveljskih solinah je namreč prehodil pot od 14-letnega vajenca vodarja do vodje pridelave soli na Leri. Tam je dočakal tudi upokojitev. Delati je začel kmalu po drugi svetovni vojni, natančneje julija 1948. Sicer pa je z inovacijami delovnega procesa, ki so solinarjem olajšale delo, nedvomno prispeval k razcvetu solin, kjer je v Fontaniggiah in na Leri delalo tudi po 450 ljudi. V njegovem času so termalno slanico nekaj časa vozili celo v Švico. Danes je zadovoljen, da smo 700-letno tradicijo pridelave piranske soli ohranili. In da so Sečoveljske soline še vedno žive.
Neveljaven email naslov