Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok.
362 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok.
Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad.
Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok.
Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju.
Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi.
Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal.
Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi.
V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni.
Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev.
Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji.
Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji.
Sredozemsko morje pokriva manj kot odstotek vseh oceanov, a je ena od 25 najpomembnejših točk biotske raznovrstnosti na svetu. Po drugi strani doživlja obdobje skorajda nevzdržne rasti modrega gospodarstva, ki mu pravijo tudi obdobje "modre zlate mrzlice". Ta se bo še stopnjevala, in z njo pritisk na morske ekosisteme. Države Sredozemlja zato čaka težka naloga: kako negativne vplive rastoče modre ekonomije vsaj omiliti, in razvoj usmeriti na pot trajnostne, vzdržne rasti. Nekaj rešitev je odločevalcem ponudila skupina strokovnjakov iz vseh evropskih držav Sredozemlja, ki je dve leti delala pri projektu Pharos. Katere so najbolj aktualne za slovensko morje, lahko slišite v oddaji.
Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču.
S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec
V oddaji morje in mi želimo predstaviti dejavnosti in storitve, ki so povezane s koprskim pristaniščem, a so pogosto skrite očem javnost. Oskrba ladij je ena takih. Za oskrbo ladij skrbi več podjetij, najdalje družinsko podjetje Olmar, ki je lani vstopilo v 31 leto delovanja. Miha Margon nam bo pojasnil s čim vse oskrbujejo ladje.
Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje.
Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran.
Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi.
Vsak, ki si je že ogledal piranski akvarij, je lahko odkril, kako bogato je morsko življenje v sicer majhnem slovenskem morju. V akvariju namreč lahko vidimo kar 140 različnih vrst prebivalcev Jadranskega morja, od alg do rib. Opise večine od teh zdaj najdemo tudi v knjigi Ocean v malem, ki so jo soustvarili dr. Lovrenc Lipej, dr. Manja Rogelja in dr. Borut Mavrič. Kot poudarjajo, je ena pomembnejših vlog akvarija prav ohranjanje biotske pestrosti slovenskega morja. Sicer pa ta ocean v malem, oziroma, piranski akvarij, ki je v pol stoletja prerastel v sodobno znanstveno ustanovo, predstavljamo v tokratni oddaji.
Ogrevanje ozračja, ki je posledica uporabe fosilnih goriv, uničujoče deluje tudi na oceane. Ne le zaradi dviga temperature morja, temveč tudi zaradi tako imenovanega zakisanja, ki je v zadnjem obdobju najbolj pospešeno v Sredozemlju. Takšno morsko okolje ni več ugodno za številne živalske vrste. Prav nasprotno. Več o tem nevarnem dvojčku ogrevanja ozračja nam je za našo oddajo povedala dr. Nina Bednaršek iz kalifornijskega centra za raziskovanje priobalnih voda.
Podnebna kriza zahteva učinkovite trajnostne rešitve za oceane in priobalni prostor. Poplavljanje morja ob visokih plimah postaja vse pogostejše in škoda narašča. Velik problem zdaj že v Sredozemlju predstavlja zakisevanje morja. Tudi za te težave je na ravni Evropske unije potrebno najti celovite ukrepe. V ta namen je pred tremi leti zaživela evropska mreža OceanGov, ki jo omogoča akcija COST. V njej prvič za isto mizo delajo in izmenjujejo znanje znanstveniki, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij. V oddaji Morje in mi smo jih obiskali na četrtem srečanju, ki ga je gostila Morska biološka postaja v Piranu. Odpluli bomo ob 13h30, oddajo pa pripravlja Lea Širok.
Neveljaven email naslov