Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kdo smo?

255 oddaj

255 oddaj


Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo?

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.


15.06.2021

Čas dejanj

Le še nekaj dni nas loči od 30. obletnice, ko so tanki in drugi oklepniki nekdanje JLA zahrumeli po slovenskih cestah in se odpravili poteptat pravkar razglašeno mlado samostojno in neodvisno slovensko državo. A smo se odločno uprli in porazili do tedaj močno Jugoslovansko armado. Kronološke dogodke v oddaji prikazujejo pripovedi nekdanjih akterjev upora in boja za neodvisnost iz vrst tedanje milice in Teritorialne obrambe.

54 min 35 s

08.06.2021

Pekre - uvod v vojno

Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se jugoslovanski vojski uprli z golimi telesi. General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in da je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so bili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.

41 min 57 s

01.06.2021

Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev

Triglav je sveta gora Slovencev, radi pravimo in vzklikamo z Jakobom Aljažem „Oj, Triglav, moj dom!“ V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so Delov fotograf Joco Znidaršič in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tudi pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.

38 min 51 s

25.05.2021

Manevrska sruktura narodne zaščite, prvi del

V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o nastanku Manevrske strukture Narodne zaščite. Neposredni povod zanjo je bil ukaz tedanjega Republiškega štaba Teritorialne obrambe o premestitvi orožja Teritorialne obrambe v skladišča pod nadzor Jugoslovanske ljudske armade, katere vrh je to zahteval. To se je zgodilo 15. maja 1990, le dva dni pred prisego nove slovenske Demosove vlade, ki se je odkrito zavzemala za osamosvojitev. Namen JLA je bil razorožiti TO kot oboroženo silo slovenskega naroda. Temu so se uprli mnogi občinski sekretariati za Ljudsko obrambo in skupaj z organi za notranje zadeve začeli oblikovati sprva tajno in neformalno obrambno mrežo – Manevrsko strukturo narodne zaščite. Njen načelnik je bil tedaj rezervni stotnik Tone Krkovič, ki je sogovornik v oddaji.

43 min 23 s

18.05.2021

Ljubezen do domovine

Danes ponavljamo oddajo Ljubezen do domovine. K razmisleku o domoljubju smo ob srebrni obletnici plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok izkusil tujino, a je ljubezen do domovine dobil z ljubeznijo matere in očeta in jo nosil globoko v srcu. Podobno kot sogovornik bi najbrž lahko svoj odnos do domovine opisal marsikdo izmed nas, še zlasti tisti, ki je okusil tujino.

42 min 7 s

11.05.2021

Plebiscit o samostojnosti Slovenije

V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o plebiscitu slovenskega naroda pred dobrimi tremi desetletji. Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.

52 min 58 s

04.05.2021

Druga Majniška deklaracija

Osamosvojitev slovenskega naroda se je dolgo nakazovala kakor jutranja zarja na obzorju, ki nastaja počasi, a z gotovostjo napoveduje nov dan. Danes ponavljamo oddajo o drugi Majniški deklaraciji, razglašeni 8. maja 1989. Dobrih sedem desetletij po Majniški deklaraciji ob koncu Avstro-Ogrske smo Slovenci z drugo Majniško deklaracijo postavili temeljno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda, po demokraciji in pluralizmu političnega prepričanja. Nastajala je v krogu slovenskih intelektualcev in književnikov v času, ko je JLA kot močna centralistična sila zaprla četverico, to pa je sprožilo demonstracije po vsej Sloveniji. Na protestnem shodu v Ljubljani je Majniško deklaracijo prebral slovenski pesnik Tone Pavček. Dobri dve leti pozneje je Slovenija uresničila vsa njena določila in postala svobodna, samostojna demokratična država.

44 min 44 s

27.04.2021

80 let od začetka 2. svetovne vojne na naših tleh

Šestega aprila 1941 so nemške sile in članice trojnega pakta iz več smeri napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo v nekaj dneh razkosale. Slovenijo so si okupatorji razdelili kakor zveri, ki so se lotile plena. Toda z organiziranim odporom smo si priborili svobodo in se združili v Republiki Sloveniji kot delu povojne Jugoslavije.

53 min 47 s

20.04.2021

Železnica in ljudje

S prihodom železnice so se korenito spremenili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se z njenim prihodom začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi.

53 min 44 s

13.04.2021

Gorenjska železnica in življenje ob njej

Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi gorenjska železnica.

43 min 19 s

06.04.2021

Škofjeloški pasion

Danes ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasionu. Ta bi moral biti letos prav te dni v živo uprizorjen na škofjeloških ulicah, a ga je ustavila pandemija vitusa Covid-19. Škofjeloški pasijon je tri stoletja staro literano delo z versko vsebino in hkrati prva dramska uprizoritev v slovenščini. Napisal jo je pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta.

53 min 20 s

30.03.2021

Bohinjska železnica

Danes ponavljamo oddajo o Bohinjski železnici, ki je bila posneta ob njeni stoti obletnici, leta 2006. Pod imenom Bohinjska železnica označujemo gorsko progo, ki z Jesenic prek Bohinja skozi dolg predor pripelje v Baško grapo in vodi naprej po Soški dolini v Novo Gorico in prek Krasa v Trst. Progo so začeli graditi leta 1900 in jo samo šest let pozneje dokončali kot zadnji velik projekt nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Stoletno zgodovino Bohinjske železnice sta osvetlila Matjaž Marušič in Bernard Bratož iz Društva za bohinjsko-goriško progo. Avtor oddaje Ivan Merljak jo je tedaj posnel za Sledi časa dokumentarno-feljtonskega uredništva.

30 min 4 s

23.03.2021

Fenomen Toneta Kralja

Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji so ga po vojni namerno prezrli in potisnili na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano: da je bil politično angažirani slikar s slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v obdobju italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub.

42 min 34 s

16.03.2021

Južna železnica

Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V stoletju in pol je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: avstrijsko, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče čez ozemlja treh držav, a žal brez neposredne povezave.

50 min 18 s

09.03.2021

Nova Gorica

Nova Gorica. Mesto, ki je nastalo iz bridkosti ob izgubi Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja takoj po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo tamkajšnje skupnosti.

53 min 19 s

02.03.2021

Baron Žiga Zois

Eden vodilnih predstavnikov razsvetljenstva na Slovenskem je bil baron Žiga Zois pl. Edelstein. Bil je vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik številnih rudnikov železove rude in fužin, posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja osebnost razsvetljenskega kulturnega gibanja na Slovenskem. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali številni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Danes ponavljamo oddajo o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture.

42 min 35 s

23.02.2021

Slovenska pratika

Ob besedi pratika marsikdo med mladimi zamahne z roko, češ kaj bi z njo v sedanjem času elektronskih meritev in napovedovanj vremena. A pratika s svojimi izreki na podlagi opazovanj in izkušenj v preteklih skoraj treh stoletjih ni opisovala samo vremena in ga povezovala z godovanjem svetnikov. Bila je prinašalka omike med preproste ljudi, jih seznanjala z novostmi, jim svetovala, kako ravnati, in jim utrjevala smisel za lepo slovensko besedo.

49 min 5 s

16.02.2021

Cerkljanski laufarji

Težko je reči, od kod človeku potreba, da se našemi, si nadene maske in smešne kostume in se spremeni v nekaj drugega od tistega, kar je vse druge dni v letu. Od kod pust, norčav in šegav ljudski dogodek, ki je preživel stoletja in tisočletja? Na Slovenskem je pustni karneval živ na celotnem ozemlju, ponekod kot kritika časa, drugod kot etnološki običaj. Tak je tudi laufarija na Cerkljanskem, zavita v skrivnost stoletnih nenapisanih pravil. Arhiv: AR92631\t\t\t \t\ttraja: 51,59 min

51 min 58 s

09.02.2021

Kraški pojavi

Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.

48 min 26 s

02.02.2021

Fenomen cerkniškega polja

Med kraške pojave na Slovenskem sodijo tudi presihajoča jezera, pravzaprav polja, kajti voda zalije polje in ga preplavlja, dokler ne odteče. V okviru oddaj o krasu in kraških pojavih bomo danes ponovili oddajo Fenomen cerkniškega polja. Zanj velja, da ni nikdar enako, da je danes drugačno od tistega včeraj in bo jutri tako, kakršno še nikoli ni bilo.

33 min 8 s

Stran 1 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov