Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
891 epizod
891 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pacientke in paciente s fibromialgijo so marsikdaj odpravili z besedami, da njihove zdravstvene težave niso resnične in da so samo v njihovi glavi. Fibromialgija je namreč na seznamu bolezni šele zadnjih trideset let. Danes pa vemo, da gre za sindrom, ki se pojavi in poslabša zaradi napake v delovanju centralnega živčnega sistema. Za fibromialgijo je značilna nepojasnjena bolečina ali zbadanje v mišicah in sklepih, nenehna utrujenost, težave s spominom, splošna jutranja otrdelost in spanec, ki ne odpočije. Fibromialgija je kronična. Kakšno je torej življenje po dvajsetih, tridesetih letih boja z boleznijo? Prof. dr. Sabine Sator-Katzenschlager iz Splošne Bolnišnice AKH na Dunaju in asist. dr. Zala Kuret iz URI Soča v Ljubljani imata tudi dobre novice. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Tumisu/ Pixabay
Poslušalec Ultrazvoka je na spletu zasledil članek o zdravljenju erektilne disfunkcije s terapijo z udarnimi valovi. Urolog mag. Dejan Bratuš iz Kliničnega centra v Mariboru pravi, da gre za zelo učinkovito moderno metodo, ki pomaga v primeru, kadar vzrok za težave z erekcijo tiči v slabem pretoku krvi skozi penis. »Težave z erekcijo se lahko pojavijo ne glede na starost,« še dodaja mag. Bratuš. Motnje erekcije so tema tokratnega Ultrazvoka, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: derneuemann/ pixabay
Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS
»Vedeti moramo, da je cepljenje najbolj učinkovit javno zdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni,« je jasen minister za zdravje Janez Poklukar. Da cepljenje varuje pred hudim potekom covida, kar velja tudi za nove različice virusa, pravi infektolog dr. Alojz Ihan. Da nas cepljenje ščiti daljši čas, kot če covid prebolimo, pa izpostavlja sogovornik tokratnega Ultrazvoka farmacevt dr. Borut Štrukelj. Vprašali smo ga, zakaj proizvodnja cepiv proti covidu teče tako počasi. Kakšno je novo cepivo Johnson in Johnson ter Janssen, ki so ga že odobrile Združene države Amerike? Zanima nas, kakšne so izkušnje Izraela, kjer je precepljena že več kot polovica prebivalcev? Odgovori dr. Štruklja v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO
Gospod Matjaž Fajfar iz Kranja je pred tremi tedni zbolel za covidom. Na svojem Facebook profilu je napisal, da je bilo prvih šest dni čisto znosnih. Čutil je bolečine v hrbtenici in kolenu, imel je rahel glavobol. »Sedmi dan pa se je začelo!« Stanje se mu je hitro slabšalo. »Takoj na urgenco in seveda huda oblika covid pljučnice v obeh pljučnih krilih. Z rešilcem takoj v Bolnišnico Golnik na kisik in moliti k bogu, da ne bo potrebno na ventilator za umetno predihavanje pljuč!« Kako je bilo in kako se je izšlo? Gospoda Matjaža Fajfarja je za Ultrazvok poklical Iztok Konc. Foto: Matjaž Fajfar, februar 2021
Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike
V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.
4. februar je svetovni dan boja proti raku. Gre za diagnozo, ki vsakemu v hipu spremeni življenje. Po podatkih slovenskega Registra raka v Sloveniji vsakih 35 minut nekdo na novo izve, da je zbolel za rakom. Za dober izid je pomembno zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje. Oboje se je med epidemijo covida izkazalo za trd oreh. Čeprav je Onkološki inštitut v Ljubljani deloval neprekinjeno, so strokovnjaki na osnovi podatkov Registra raka že lani jeseni ugotavljali, da so se napotitve, prvi pregledi in diagnostika rakavih obolenj zmanjšali. Po besedah prof. dr. Vesne Zadnik, vodje Registra raka OI v Ljubljani, je bilo v prvem valu postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz rak, v drugem valu pa smo situacijo izboljšali in pristali pri 10 odstotnem primanjkljaju. O posledicah podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Zveza slovenskih društev za boj proti raku/ zajem zaslona
Če raziskovalec odkrije nekaj takšnega, kar smo mi, doživi občutek velikega uspeha, pravi prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z raziskovalno skupino, ki jo je vodil v sodelovanju z Nikolo Minovskim s Kemijskega inštituta, so odkrili nove spojine, ki učinkovito delujejo tudi proti najbolj odpornim bakterijam – kot je na primer MRSA. Strokovnjaki so svoje odkritje že patentirali; njihov raziskovalni članek pa je bil 8. januarja 2021 objavljen v reviji Nature Communications. Ali bomo torej že kmalu dobili nov, »slovenski« antibiotik, je vprašanje, na katerega odgovarja tokratni Ultrazvok. Obetavno odkritje je podrobneje predstavil dr. Anderluh, o novih molekulah ga je spraševal Iztok Konc. Foto: Dr. Marko Anderluh s sodelavci
Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc
V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.
Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202
V središču Ultrazvoka bo sladkorna bolezen. Ker nam še posebej letos o boleznih najprej spregovorijo številke, poglejmo podatke: Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima sladkorno bolezen že več kot 460 milijonov ljudi. V Sloveniji živi z diabetesom kar vsak deseti prebivalec. V oddaji pa bomo predstavili izjemno odkritje – novi inzulin, ki bo zelo olajšal življenje in zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dve. Inovacija odmeva po svetu, član raziskovalne skupine pa je tudi slovenski diabetolog prof. dr. Andrej Janež predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Članek o novem inzulinu je septembra izšel v najbolj ugledni medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Praznični dnevi bodo letos drugačni. Vendar prav letos smo, če ne že prej, gotovo spoznali »da je čisto v redu, če ni povsem v redu,« kot pravi dr. Vesna Švab, gostja tokratnega Ultrazvoka. Dodaja, da med epidemijo nikomur ni vse v redu. Letošnje preizkušnje so nas naučile – prvič: da moramo ostati povezani in delati skupaj, in – drugič: da krize ali težke situacije ne moremo prebroditi sami. V Ultrazvoku bosta z vami psihiatrinja dr. Vesna Švab in Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vesna Švab
Kadar oseba s covidom kašlja, se virus po zraku lahko razširi tudi do deset metrov daleč. Zato dr. Ana Króflič s Kemijskega inštituta na štiri kratka, vendar pomembna vprašanja, odgovarja takole: maske da – predvsem v notranjih prostorih, vizirji raje ne, razdalja da in zračenje da. V oddaji Ultrazvok bo svoje odgovore podrobneje pojasnila, še več; slišali boste tudi, kdaj je zračenje prostorov celo bolj učinkovito od nošenja mask. Prisluhnite Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: dr. Ana Kroflič
Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju.
V Sloveniji se je širjenje covida upočasnilo, vendar pa se krivulja še vedno ni opazno obrnila navzdol. Te dni pogled na graf kaže, da je Slovenija na žalostnem prvem mestu na svetu po številu umrlih zaradi covida na 100.000 prebivalcev. Zbiranje ljudi je omejeno, maske so obvezne, šole in vrtci so zaprti, zaprta je tudi večina trgovin in dejavnosti. Kaj je torej vzrok, da ukrepi pri nas prijemljejo tako počasi? Za Ultrazvok smo poklicali infektologa dr. Andreja Trampuža, ki dela v javni Kliniki Charite v Berlinu. Dr. Trampuž še vedno strogo zagovarja tri ukrepe proti covidu: prvi je karantena, drugi maske in tretji – cepivo.
Človeško oko ni prilagojeno dolgotrajnemu gledanju na blizu. Mnogi zato zdaj, ko so se naša življenja preselila pred zaslone elektronskih naprav, čutijo, da so njihove oči preobremenjene in utrujene, njihov vid se lahko celo slabša. Kratkovidnost, ki je tudi posledica dolgotrajnega gledanja v zaslone, ni problematična le zaradi slabega vida. »S kratkovidnostjo so povezane še druge komplikacije,« izpostavlja okulistka dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dr. Kurent v oddaji Ultrazvok svetuje, kako lahko ublažimo utrujenost naših oči. Ali poznate pravilo 20-20-20? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Zdravnik anesteziolog Bojan Kostić, ki vodi Urgentni center Splošne bolnišnice v Novem mestu, opaža, da veliko ljudi zaradi zdravstvenih težav poišče pomoč na urgenci. Vendar se po testu na covid pogosto izkaže, da so okuženi z novim koronavirusom. Če je njihovo zdravstveno stanje slabo, jih takoj sprejmejo na oddelek. V novomeški bolnišnici imajo za bolnike s covidom na voljo devetdeset postelj in še šestnajst na intenzivnem oddelku. Pred dnevi so na zdravljenje sprejeli nekaj obolelih iz Prekmurja. Kakšno je njihovo zdravstveno stanje in kako se v novomeški bolnišnici spopadajo s trenutno epidemijo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Doktorja Bojana Kostića je v Novo mesto poklical Iztok Konc.
Kdaj je krvni tlak previsok? Kadar izmerimo 140/ 90 ali 150/ 90? Internistka dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana poudarja, da so posledice hipertenzije lahko zelo hude. Kako pa odgovarja na vprašanja in pomisleke, da se meja za visok krvni tlak ves čas zaostruje? Odgovor v oddaji Ultrazvok. V pogovoru z Iztokom Koncem je dr. Brguljan Hitij izpostavila še, kako zelo pomemben za zniževanje povišanega krvnega tlaka je zdrav življenjski slog in kakšno je sodobno zdravljenje z zdravili. Vabljeni k poslušanju. Foto: 1643606/ Pixabay
Neveljaven email naslov