Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V preteklem letu smo zaradi bolezni COVID 19 izgubili vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Katerim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam smo se odpovedali v imenu epidemije in katerim se nam ne bi bilo treba odpovedati?
Leto je naokrog, odkar so v sosednji Italiji odkrili prvega človeka, okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V prejšnjem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so se nam prej zdele popolnoma samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najpomembnejše. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in zmanjšanju demokratičnih meril naše družbe.
V prejšnjem letu nam je država odrekla, tako rekoč suspendirala številne pravice. Določila je, kje se lahko gibamo in kje ne, kdaj se lahko gibamo in kdaj ne in s kom se lahko družimo in s kom ne. Država je tudi določila, da je prepovedano zbiranje z namenom protestiranja ali izražanja mnenj. A glede na zahteve mednarodnega prava se temu ne bi smeli odreči. Država nam te pravice ne bi smela vzeti.
Tako pravi Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija, in dodaja, da mora država v epidemiji za zavarovanje javnega zdravja treba sicer sprejeti omejevalne ukrepe, ampak pri tem nima popolnoma prostih rok in nima dovoljenja, da potepta mednarodne standarde človekovih pravic. Skrb vzbuja tudi vse večja militarizacija policije.
Navzočnost policije, kot na primer na Metelkovi, ali ustavljanje mimoidočih in popisovanje oseb, ki niti niso na protestu, identifikacija ljudi, vse to je zagotovo nadlegovanje in ustrahovanje in ima namen odvrniti ljudi od pravice do mirnega zbiranja, protestiranja in izražanja svojega mnenja.
V demokratičnih družbah smo navajeni, da je policija servis javnosti in družbe in ne bi smela nadlegovati državljana pri izvajanju in uresničevanju njegovih temeljnih pravic, še dodaja sogovornica. Vrstijo se tudi napadi na svobodo medijev in pravico do obveščenosti.
Če vse skupaj sešteješ ugotoviš, da je pod resnim pritiskom pravica do svobodnega življenja. Skratka, da je prišlo do načetja elementarnih svoboščin. To na čemer demokratični razvoj katerekoli skupnosti temelji in tukaj lahko govorimo o resni krizi.
Tako je mnenje novinarja časopisa Dnevnik Ervina Hladnika Milharčiča, ki opozarja na kratenje pravice do svobodnega izražanja.
Ob tem, samo še en moment, ki pa zares vzbuja skrb - mislim svoboda izražanja je nekaj, kar si v vsakem trenutku lahko vzameš, ni možno, da bi ti lahko nekdo absolutno zaprl gobec in ti prepovedal, da kaj rečeš - dokler med tabo in to svobodo niso policijske enote v viteški opravi, ki izražanje političnih ali kakšnih drugih nazorov razumejo kot grožnjo proti kateri lahko dvignejo ščite in pendrek. Mislim, da smo priča revolucionarnim spremembam družbe, ki jih izvaja ena politična stranka reprezentirana v parlamentu z zelo jasno izraženim programom. Mislim, da smo zadnje leto bili priča desni revoluciji političnega in družbenega sistema.
33 epizod
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
V preteklem letu smo zaradi bolezni COVID 19 izgubili vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Katerim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam smo se odpovedali v imenu epidemije in katerim se nam ne bi bilo treba odpovedati?
Leto je naokrog, odkar so v sosednji Italiji odkrili prvega človeka, okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V prejšnjem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so se nam prej zdele popolnoma samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najpomembnejše. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in zmanjšanju demokratičnih meril naše družbe.
V prejšnjem letu nam je država odrekla, tako rekoč suspendirala številne pravice. Določila je, kje se lahko gibamo in kje ne, kdaj se lahko gibamo in kdaj ne in s kom se lahko družimo in s kom ne. Država je tudi določila, da je prepovedano zbiranje z namenom protestiranja ali izražanja mnenj. A glede na zahteve mednarodnega prava se temu ne bi smeli odreči. Država nam te pravice ne bi smela vzeti.
Tako pravi Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija, in dodaja, da mora država v epidemiji za zavarovanje javnega zdravja treba sicer sprejeti omejevalne ukrepe, ampak pri tem nima popolnoma prostih rok in nima dovoljenja, da potepta mednarodne standarde človekovih pravic. Skrb vzbuja tudi vse večja militarizacija policije.
Navzočnost policije, kot na primer na Metelkovi, ali ustavljanje mimoidočih in popisovanje oseb, ki niti niso na protestu, identifikacija ljudi, vse to je zagotovo nadlegovanje in ustrahovanje in ima namen odvrniti ljudi od pravice do mirnega zbiranja, protestiranja in izražanja svojega mnenja.
V demokratičnih družbah smo navajeni, da je policija servis javnosti in družbe in ne bi smela nadlegovati državljana pri izvajanju in uresničevanju njegovih temeljnih pravic, še dodaja sogovornica. Vrstijo se tudi napadi na svobodo medijev in pravico do obveščenosti.
Če vse skupaj sešteješ ugotoviš, da je pod resnim pritiskom pravica do svobodnega življenja. Skratka, da je prišlo do načetja elementarnih svoboščin. To na čemer demokratični razvoj katerekoli skupnosti temelji in tukaj lahko govorimo o resni krizi.
Tako je mnenje novinarja časopisa Dnevnik Ervina Hladnika Milharčiča, ki opozarja na kratenje pravice do svobodnega izražanja.
Ob tem, samo še en moment, ki pa zares vzbuja skrb - mislim svoboda izražanja je nekaj, kar si v vsakem trenutku lahko vzameš, ni možno, da bi ti lahko nekdo absolutno zaprl gobec in ti prepovedal, da kaj rečeš - dokler med tabo in to svobodo niso policijske enote v viteški opravi, ki izražanje političnih ali kakšnih drugih nazorov razumejo kot grožnjo proti kateri lahko dvignejo ščite in pendrek. Mislim, da smo priča revolucionarnim spremembam družbe, ki jih izvaja ena politična stranka reprezentirana v parlamentu z zelo jasno izraženim programom. Mislim, da smo zadnje leto bili priča desni revoluciji političnega in družbenega sistema.
Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.
Vstopamo v tretji teden predvolilnega boja in v javnosti se že pojavljajo žaljivi napadi na ženske, ki vstopajo v politični prostor. Kot opozarjajo različne strokovnjakinje gre pri tem za poskuse odvračanja žensk od politike in poskuse osebnih diskreditacij tistih, ki so se javno izpostavile in politično aktivirale. Zato bo o položaju žensk v politiki tekla beseda tudi tretji epizodi podkasta Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti in diskreditacij«, so v javnem pismu zapisale predstavnice različnih organizacij in kolektivov, ki so se združile s ciljem da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. O ženskah v politiki in mizoginiji, tokrat v podkastu Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. o neenakosti spolov v medijih in podzastopanosti žensk v 1.epizodi druge sezone podkasta #NPS.
Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, cepiva so postala jabolko spora in celo radikalnega razkola med nami, naša življenja pa je poleg epidemije zaznamovala tudi erozija temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel in vladavine prava. V decembrskem delu podkasta o človekovih pravicah se bomo ozrli v iztekajoče se leto, v poplavi skrb vzbujajočih dogodkov, izluščili poglavitne ter jih poskušali razumeti v širšem, družbenem kontekstu.
Najpogosteje kršena človekova pravica je nasilje nad ženskami. A slednje se ne dogaja le med štirimi stenami, temveč je tudi državno, družbeno in sistemsko. Poglejmo Poljsko, ki je šolski primer tega, kaj se zgodi, ko si politika podredi sodstvo, ko zakonodajne varovalke odpovejo in oblast ženskam, samovoljno vzame njihovo pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu.
Za nami je 30. obletnica samostojnosti. Priložnost za slavje in ponosne besede, a hkrati priložnost za kritično refleksijo preteklih let. O tem, kje smo kot država in družba danes, kakšen je položaj šibkih in deprivilegiranih, ali spoštujemo ustavo, demokratična načela in vladavino prava, smo svobodni in enakopravni vsi prebivalci in prebivalke Slovenije; o vsem tem bo tekla beseda v petem delu podkasta o človekovih pravicah Na pravi strani.
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
Beležimo že več kot sto dni, odkar Slovenska tiskovna agencija deluje in opravlja svojo pomembno javno funkcijo brez plačila vlade. Kako dolgo bo še tako, ostaja uganka. Tudi sicer se napadi na novinarje in novinarke v zadnjem letu stopnjujejo. Da je medijska svoboda in pravica do obveščenosti pod velikim političnim pritiskom, poročajo tudi ugledni mednarodni mediji in neodvisne institucije. O tem zakaj so svobodni javni mediji temeljni kamen demokracije, bo tekla beseda v 3. delu podkasta Na pravi strani.
Potem, ko je Turčija odstopila od carigrajske konvencije, mednarodno zavezujočega dokumenta, ki ga je podpisalo 45 držav in Evropska unija, in ki od podpisnic zahteva, da uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, se vrstijo protesti ter pozivi s strani EU, naj si glede odločitve vendarle premislijo. Odstop pa načrtuje tudi Poljska, ki je že pred časom sprožila regionalno pobudo za opustitev konvencije in kjer se že nekaj mesecev vrstijo množični protesti proti drastičnemu slabšanju položaja žensk in proti aktualni politiki, ki ukinja njihove osnovne pravice. O tem, da je nasilje nad ženskami in otroki najpogosteje kršena človekova pravica, bo tekla beseda tudi v tokratnem delu podkasta Na pravi strani.
Eno leto je naokrog odkar so v sosednji Italiji odkrili prvi primer človeka okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V preteklem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah, ki ga pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Neveljaven email naslov