Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
720 epizod
720 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Spominjamo se koroškega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Janka Messnerja – te dni mineva sto let od njegovega rojstva. Messnerja je globoko zaznamovala izkušnja Slovenca med nemško govorečo večino, mu je pa tudi pomagala, da je postal uporen človek in plodovit ustvarjalec. O svoji pretresljivi življenjski zgodbi in ustvarjalni poti je nekaj let pred smrtjo s svojo značilno odkritostjo pripovedoval Vidi Curk.
Akademska slikarka Mateja Kavčič je umetnica, ki je v svojem delu zavezana naravi in ustvarjanju svojevrstnih prostorov, ki jih gradi iz materialov, najdenih v naravnem okolju. V zadnjih štirih mesecih je svoje delo prikazala na treh razstavah: na samostojni v Studiu Umetnostne galerije Maribor (UGM Studio), predstavila pa se je še na mednarodnem bienalu Etikete v Novem mestu in v stolpu gradu Rajhenburg. Ukvarja se tudi z ilustracijo - nazadnje je z ilustracijami opremila knjigo Saše Pavček. Fotografija je z razstave Mateje Kavčič Drevo v gradu Rajhenburg https://matejakavcicslikarka.wordpress.com/
Uroš Fürst je dramski igralec, eden izmed prvakov ansambla ljubljanske Drame. V več kot dvajsetih letih je odigral številne vloge domače in tuje dramatike sodobnega in preteklih obdobij. To sezono ga gledamo na velikem odru kot Vilija v drami Požigalci, nastali po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci, pa kot pripovedovalca v interaktivni predstavi Vse sijanje stvari Duncana Macmillana. Prav o teh dveh predstavah, pa tudi o tistih, ki še prihajajo, se je z Urošem Fürstom pogovarjala Tadeja Krečič. foto: Peter Uhan
Akademik Zorko Simčič, pisatelj, dramatik, pesnik in esejist, je 19. novembra dopolnil sto let. Ob tem jubileju objavljamo pogovor Tadeje Krečič iz leta 1996. Takrat se je Zorko Simčič po dolgih letih izseljenstva v Argentini vrnil domov v Slovenijo in postal Ljubljančan. Rodil se je v Mariboru, na svoje pisanje je opozoril že v mladih letih, potem je pisal ves čas, za roman Človek na obeh straneh stene je dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 2013 pa Prešernovo nagrado za bogat ustvarjalni opus in letos Srebrni red za zasluge Republike Slovenije.
Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb (Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetov in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb pove avtorica v intervjuju z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb (Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetov in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka Natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb pove avtorica v intervjuju z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V 92. letu je umrl Vasja Predan, gledališki kritik, esejist in teatrolog. Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih. Pisal je gledališke in literarne kritike pa tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil ter esejistične portrete ustvarjalcev. Pogosto je sodeloval v strokovnih žirijah, bil je selektor festivalov Borštnikovo srečanje v Mariboru in Sterijevo pozorje v Novem Sadu. Veliko svojih ocen, esejev in zapisov je izdal tudi v knjigah. Za svoje delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo nagrado, ob 80-letnici pa leta 2010 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2015 je na Tednu slovenske drame v Kranju dobil Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov. Vasja Predan je bil tudi dragocen sodelavec kulturnega uredništva našega Radia. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali del pogovora, ki ga je z Vasjem Predanom leta 2010 za oddajo Oder posnela Petra Tanko. Vasja Predan je najprej povedal, kaj sam razume kot najpomembnejše pri svojem delu.
Kdo se boji roza barve? je naslov najnovejše razstave slikarke Ksenije Čerče. V galeriji UGM Studio, ki deluje v okviru Umetnostne galerije Maribor, bo na ogled do 27. novembra. Ksenija Čerče je leta 2002 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je študirala Oblikovanje oblačil in tekstilij, leta 2003 pa je prejela Fulbrightovo štipendijo in je magistrirala iz videa in sound arta na Purchase College State University of New York v Združenih državah Amerike. V umetniškem izrazu Ksenije Čerče so opazne te izkušnje z različnih področij. Njeno primarno zanimanje za dvodimenzionalno sliko širi naklonjenost performansu in body artu, to pa se nadaljuje v video in zvočni umetnosti. Kot je povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, se z vsakim izmed teh področij ukvarja posebej in jih med sabo ne prepleta. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je avtorica več povedala tudi o razstavi Kdo se boji roza barve?, s katero izpostavlja vprašanje o pomenu slikarstva danes.
Mineva 90 let od rojstva Kajetana Koviča - pesnika, pisatelja, prevajalca. Poezijo je začel pisati v gimnaziji. Leta 1953 se je uveljavil s 26. pesmimi, objavljenimi v skupinski zbirki z naslovom Pesmi štirih. Objavil je vrsto pesniških zbirk od intimističnih do takih, v katerih so v središču filozofska in eksistencialna vprašanja, približal se je absurdu in se ustalil v klasiki. Pisal je tudi prozo, daljšo in krajšo, zelo pomembno pa je bilo tudi njegovo ustvarjanje za mlade. Bil je tudi izvrsten prevajalec - omenimo samo Rilkeja, Trakla in Holana. Vabimo vas, da prisluhnete dragoceni oddaji iz našega arhiva; gre za zapis, h kateremu so Kajetana Koviča leta 1987 povabili tedanji sodelavci radijskega uredništva za kulturo. V njem je Kajetan Kovič iskreno in pronicljivo razmišljal o svojem delu, ustvarjanju in življenju nasploh.
Milena Usenik (1934) se je po uspešni športni karieri usmerila v slikarstvo, študirala pa je na Akademiji za likovno umetnost. S svojimi slikami je sodelovala na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Je dobitnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z umetnico se je pogovarjala Vida Curk.
Mineva 80 let od rojstva slikarke in grafičarke Metke Krašovec. Na slovensko likovno prizorišče je opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so prepoznavna; izoblikovala je izrazito lastno poetiko; pogosto jo označujejo kot samohodko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, leta 2015 je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado, nazadnje pa leta 2017, komaj leto pred smrtjo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z umetnico pogovarjala Maja Žel Nolda.
Pesnik, kritik, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek je za delo Pejsaži – sanjati na soncu (Družina) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev. "Moje življenje je bilo v prehajanju, moje delo je bilo in še zmeraj je začasno," piše Simonišek o ustvarjanju v eseju Moja soba. Pisanje esejev dojema na tri načine. "Prvi je senzacionalnističen, ko si avtor pač izbira teme, ki bodo odmevale. Objektivistični način pisanja je tak, da se v njem približujemo že skoraj znanstveni publicistiki. Zadnji tip pisanja je intimističen. V ospredju intimističnega pisanja so introspekcija, avtorefleksija in osebne skice. Pretekle izkušnje predstavljajo otnološki temelj, je pa tak način vzpostavljanja besedila manj dramatičen od prvih dveh," dodaja Simonišek, ki je leta 2016 že dobil Rožančevo nagrado za zbirko esejev Trk prostorov (LUD Literatura). V utemeljitvi je žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, zapisala, da je Simonišek književnik in umetnostni zgodovinar in oboje se vsebinsko in slogovno čuti tudi v njegovih esejih. K tematiki pristopa pesniško svobodno z obilo asociacij in hkrati racionalno premišljeno, besedila zaznamujejo avtorjevo pretanjeno čutenje, natančno opazovanje, introspekcijo, globinski premislek in pretehtano argumentiranje. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bobo
20. septembra 2021 je v Trstu preminil Klavdij Palčič, slovenski grafik, slikar, kipar, scenograf, ilustrator in kostumograf. Rodil se je v Trstu 5. avgusta leta 1940. Tam je obiskoval gimnazijo, potem pa študiral na umetniškem liceju v Benetkah. V šestdesetih letih je bil soustanovitelj tržaške umetniške skupine Raccordosei pri kulturni organizaciji Arte viva. V istem času je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1977 je ustanovil grafični atelje Graficenter pri Založništvu tržaškega tiska. Za svoje ustvarjanje je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Dolga leta je bil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prav zdaj je v tržaškem Kulturnem domu na ogled razstava Palčičevih del, s katero sta umetnika ob 80-letnici rojstva počastili Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko stalno gledališče v Trstu. S Klavdijem Palčičem se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk
Mako Sajko je prejemnik letošnje nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V utemeljitvi nagrade so med drugim zapisali: "Resnično izjemen v tej za dokumentarce nerodovitni grudi je bogati opus Maka Sajka […]: niz klasik, ogrlica filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije. In kljub temu, da so združeni posamezniki političnega sistema Sajkovo ustvarjanje nasilno ovirali in nazadnje prekmalu prekinili, je ustvaril zavidljiv opus (žal le) kratkometražnih filmov." Njegovi filmi še vedno delujejo sveže - tako zaradi tematike, ki si jo je izbiral, kot tudi zaradi filmskega izraza. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Makom Sajkom, ki ga je leta 2007, ob režiserjevi 80-letnici, pripravila Ingrid Kovač Brus.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo vizualno umetnico Zvonko T. Simčič. Ustvarjalka, ki je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani študirala slikarstvo, je nato našla svoj izraz v različnih medijih. V svojem ustvarjanju povezuje video, intermedijsko umetnost, instalacijo, performans, fotografijo in petje, povsod je čutiti močan vpliv osebne izkušnje in širšega socialnega prostora. V obsežnem projektu Hiša na hribu, ki ga je leta 2015 zasnovala in izvedla z umetnikom Francem Cegnarjem (ta je letos poleti umrl) in umetnostno zgodovinarko Petjo Grafenauer, je svoje ideje združila z vsebino kraja. Povabili so še druge ustvarjalce in letos izpeljali že sedmo izdajo skupinskega umetniškega projekta Hiša na hribu. Ta je do 20. septembra na ogled v hiši pri sv. Marjeti v kraju Žlebe pri Medvodah. Več o projektu in o svojem ustvarjanju je Zvonka Simčič povedala Aleksandri Saški Gruden.
Letošnji zlatnik poezije so za izjemni pesniški opus pred dnevi v Celju podelili Milanu Jesihu. Prvi zbirki Uran v urinu, gospodar! sta sledili Legende in Usta, nedvomen vrhunec pa je Jesihovo pesnjenje doseglo s knjigami Soneti, Soneti drugi, Jambi in Maršal. S pesnikom se je leta 2012 pogovarjal Marko Golja.
Dirigent Marko Letonja je eden izmed dirigentov, ki stalno gostuje po velikih svetovnih opernih in koncertnih hišah. Svojo profesionalno pot je začel kot šef dirigent orkestra Slovenske filharmonije, nato je vodil simfonične orkestre v Baslu, na Tasmaniji in v Strasbourgu, zdaj je šef dirigent bremenskega simfoničnega orkestra. Rodil se je avgusta leta 1961 v Mariboru, odraščal je na Ravnah na Koroškem, tam si je pridobil prvo glasbeno izobrazbo, jo nadaljeval v Mariboru in študiral v Ljubljani pri maestru Antonu Nanutu, izpopolnjeval pa na Dunaju pri Otmarju Suitnerju, na primer. Marka Letonjo je leta 2012 pred mikrofon povabila Vida Curk.
Tomaž Šalamun, ki se je rodil pred osemdesetimi leti in je umrl leta 2014, je gotovo eden najpomembnejših in najprepoznavnejših slovenskih pesnikov - ne le doma, tudi v tujini. Rodil se je v Zagrebu, mladost je preživel na Primorskem, v Kopru je končal gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz umetnostne zgodovine. Njegov pesniški opus je v vseh pogledih izjemen. Pozornost je zbudil že prvo zbirko pesmi POKER, v pogovoru, ki je bil posnet februarja 1999 ob podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, pa sta se z izpraševalcem Marjanom Strojanom najprej spomnila njegove druge pesniške zbirke Namen pelerine, ki je izšla leta 1968.
Minljivost – hommage Tisnikarju je naslov razstave, ki so jo v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli maja, na ogled pa bo še do 26. septembra. Jože Tisnikar, slikar samouk, ki je živel med letoma 1928 in 1998 je ustvaril izjemen ustvarjalni opus, ki je ves uglašen na minljivost človeškega življenja. Ob razstavi so v Galeriji Slovenj Gradec zapisali: »Samosvoja, neponovljiva in neposnemljiva likovna zgodba trpkega tipanja po končnih resnicah človekove eksistence […] je […] neusahljiv vrelec navdiha za snovanje novih projektov, osredotočenih na eno izmed osrednjih zbirk slovenjgraške galerije z naslovom »HOMMAGE TISNIKARJU«, […] ki v spomin na velikega slikarja združuje dela slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike. Zbirka Hommage Tisnikarju vključuje 66 Tisnikarjevih slik in risb, ob njih pa še dela drugih avtorjev, med njimi Mirsada Begića, Bogdana Borčića, Zdenka Huzjana, Zorana Mušiča, Valentina Omana … Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je z umetnikom malo pred smrtjo leta 1998 posnel radijski kolega Ernest Ružič, ki ga od lani tudi ni več med nami.
O kiparstvu Petra Černeta je likovni kritik Aleksander Bassin zapisal, da je zanj značilna nekakšna romantična ironija, ki se kaže v brezmejni igri z različnimi formami, kar pa je vedno veljalo tudi za nadrealizem in fantastiko. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2001 posnela Vida Curk.
Neveljaven email naslov