Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Naši umetniki pred mikrofonom

559 oddaj

559 oddaj


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Naši umetniki pred mikrofonom

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.


27.02.2021

Sandi Červek, lovec na svetlobo

Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja. Foto: MRTV SLO/ Miloš Ojdanić

38 min 8 s

20.02.2021

Arhitekti: Budja, Jereb, Majoranc

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš

24 min 56 s

13.02.2021

Feri Lainšček, pisatelj, dramatik, pesnik

Feri Lainšček, avtor okoli tridesetih romanov, desetine pesniških zbirk ter številnih mladinskih knjig in radijskih iger, je Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel pri 61 letih. V svojih delih najpogosteje pripoveduje o življenju preprostih ljudi, lirično upodablja njihove ljubezni in hrepenenja ter išče arhetipske značilnosti panonskega sveta. Romani Ki jo je megla prinesla, Petelinji zajtrk, Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov, Muriša in drugi, vse do pred nekaj meseci izdanega Kurjega pastirja, so našli pot do različnih bralcev, šest izmed njih tudi s pomočjo filmske priredbe. Svojo literarno pot razgrninja v pogovoru z Vladom Motnikarjem.

28 min 37 s

06.02.2021

Arhitekt Marko Mušič

V mnogim neopazni baročni palači v stari Ljubljani ima atelje akademik Marko Mušič. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najplodovitejših arhitektov na Balkanu. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo se bo še naprej zavzemal za pravo mesto arhitekture v družbi. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma. Nedokončanje njegovega projekta za novo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripisuje »jalovosti« slovenske države. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

38 min 54 s

30.01.2021

Pisateljica Breda Smolnikar

Literatura Brede Smolnikar izhaja iz resničnega sveta, kot kronistka je, ki na videz dokumentarno zapisuje dogodke in pripovedi iz družinskega ali lokalnega spomina, a z domišljijo in poetskim jezikom prenesene v literarni svet, v fikcijo torej. Preplet realne in fiktivne resnice jo je pred leti pripeljal pred sodišče z obtožbo obrekovanja. Ustvarjanje Brede Smolnikar je zato mogoče videti tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne privoli na nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise. Z Bredo Smolnikar se pogovarja Vlado Motnikar.

19 min 19 s

23.01.2021

Avgust Demšar

10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

22 min 19 s

16.01.2021

Bojan Bensa, akademski slikar

Na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani si prav zdaj lahko ogledamo dela akademskega slikarja Bojana Bense. Na velikih tiskih, napetih na ogrodje kocke, razkriva navdušenje nad barvo in naravo. Barva je v vseh razsežnostih in intenzivnosti njegov najbolj značilni likovni izraz. Bensa je leta 1980 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti in leta 1983 dokončal magisterij. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini, v Parizu in v Berlinu. Je prejemnik številnih priznanj doma in v tujini, leta 2014 je dobil nagrado Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z Bojanom Benso se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

24 min 36 s

09.01.2021

Pesnica Neža Maurer

Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.

18 min 32 s

26.12.2020

In memoriam Ivan Marinček

Sredi decembra je umrl Ivan Marinček - Žan, filmski snemalec, mojster črno-bele fotografije. Rodil se je 25. oktobra leta 1922 v Novi vasi pri Ptuju. Kot direktor fotografije je posnel 17 celovečernih igranih filmov, njegova filmografija pa obsega prek 80 kratkih, dokumentarnih in igranih filmov. Kot direktor fotografije je Ivan Marinček po drugi svetovni vojni s Francetom Štiglicem posnel prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, leta 1951 z Jožetom Galetom prvega Kekca in leta 1963 prvi slovenski barvni film - Srečno, Kekec. Je tudi avtor fotografije prvega črnobelega filma v cinemaskopu Ne joči, Peter in prvega cinemaskopa v barvah, filma Amandus. Vabimo vas k poslušanju ponovitvi oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri se je z Ivanom Marinčkom leta 2011 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.

19 min 57 s

02.01.2021

PESNIK NIKO GRAFENAUER

Na začetku decembra je akademik Niko Grafenauer, pesnik, prevajalec, esejist, urednik, dopolnil osemdeset let. Ob tem jubileju mu je namenil posebno pozornost letošnji 36., Slovenski knjižni sejem. Grafenauerjeva pesniška zbirka Štukature iz leta 1975 pomeni vrhunec modernizma na Slovenskem. Z zbirkama Palimpsesti in Izbrisi je soustvarjal postmodemizem ob koncu osemdesetih let. Vsi poznamo njegovega Pedenjpeda in pesmi za otroke, zbirka Skrivnosti pa ne nagovarja le najstnikov, ampak vsakogar posebej, saj upesnjuje neotipljive pojave in občutja, s katerimi je prepreženo človekovo doživljanje resničnosti pa tudi fiktivnih, irealnih vzgibov in predstav. Niko Grafenauer je bil ključna osebnost na poti k samostojni, demokratični Sloveniji. Z umetnikom se je pogovarjal Marko Golja.

18 min s

19.12.2020

Marija Lucija Stupica, slikarka in ilustratorka

13. decembra je minilo sedemdeset let odkar se je rodila Marija Lucija Stupica, slikarka in ilustratorka, v družini likovnih umetnikov Marlenke in Gabrijela Stupica. Študirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam tudi opravila slikarsko specialko. Že med študijem se je začela posvečati knjižni ilustraciji in leta 1973 dobila Levstikovo nagrado za knjigo Kraljična na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Velikim pravljičarjem je sledila tudi pozneje, hkrati pa ilustrirala knjige drugih svetovnih in slovenskih klasikov ter sodobnih pesnikov in pisateljev. Marija Lucija Stupica je eno največjih imen ilustracije na Slovenskem; dobila je vse najpomembnejše nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada, in sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Kot eni najvidnejših svetovnih ilustratorjev so ji na Mednarodni razstavi ilustracij v italijanskem mestecu Sarmede leta 2003 posthumno pripravili veliko retrospektivno razstavo. Z Marijo Lucijo Stupica se je leta 1999 pogovarjala Tadeja Krečič.

12 min 1 s

12.12.2020

Darja Reichman: "Gledališče ni moja služba, ampak je del mene"

Igralka o izzivih igralskega poklica od odločitve za igralstvo do danes, ko je virus zaprl gledališča. Kako se lotiti nove vloge, še posebej zahtevnih likov? Ali vloga osvobaja ali obremenjuje? Kako nastaja predstava Kons: novi dobi z besedili Srečka Kosovela? Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prav zdaj sodeluje pri predstavi Kons: novi dobi, odrski priredbi zapisov Srečka Kosovela, kot sta si jo zamislila Katarina Morano in Žiga Divjak. To sezono igra tudi v Škofjeloškem pasijonu in v igri Naše skladišče Tjaše Mislej. V kranjskem gledališču ustvarja že petindvajset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, naš radijski arhiv hrani veliko oddaj z njenimi interpretacijami. Prejela je več nagrad, med njimi Borštnikovo in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona.« Z Darjo Reichman se pogovarja Tadeja Krečič.

24 min 41 s

05.12.2020

Akademska kiparka Dragica ČADEŽ

Akademska kiprka Dragica Čadež svoja dela v tem času predstavlja na pregledni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Čadeževa je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani zaključila študij kiparstva in diplomirala ter opravila specialko pri akademskem slikarju Borisu Kalinu. Ustvarja malo in monumentalno plastiko v lesu in glini in sodi med najvidnejše slovenske moderniste. Od leta 1963 je sodelovala na več sto razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in v mednarodnem prostoru. V dosedanjem več kot petdesetletnem ustvarjanju je prejela številne nagrade, med drugimi leta 1986 nagrado Prešernovega sklada in leta 2003 Žagarjevo nagrado za življenjsko delo na področju šolstva. Od leta 1989 je aktivno delovala na področju pedagogike in leta 2004 prejela naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Je pobudnica, ustanoviteljica in organizatorka Mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

23 min 51 s

28.11.2020

Dr. JOŽEF SMEJ

22. novembra je v Lenartu v Slovenskih goricah preminil škof Jožef Smej, star osemindevetdeset let. Poleg opravljanja svojega osnovnega poklica je bil tudi literarni zgodovinar, pisatelj, prevajalec iz francoščine, latinščine, nemščine in madžarščine ter pesnik. Posebej se je ukvarjal z raziskovanjem kulturne in slovstvene zgodovine Prekmurja, prekmurskega jezika in duhovnikov, pisateljev ter politikov kot so Mikloš Küzmič, Štefan Küzmič, Jožef Klekl st., in drugi. Napisal je biografiji Mikloša Küzmiča in Ivana Baša, župnika v Bogojini, ko je arhitekt Jože Plečnik tam prezidal prejšnjo cerkev in je nastala njegova znamenita arhitektura, kot jo poznamo danes. Z Jožefom Smejem se je leta 1990 pogovarjal Milan Skledar.

22 min 19 s

21.11.2020

Slikar Sergej Kapus

Slikar, filozof in teoretik Sergej Kapus je dopolnil sedemdeset. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, ustvarja pa slike, ki v večplastnih gostih nanosih in v igrah s prostorsko iluzijo lovijo gledalčev pogled. Z združevanjem razmišljanja in slikanja poudarja fizično naravo barve in vpeljuje njeno drugačno razumevanje. Je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu in profesor. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 1998 pa je ista galerija izdala njegovo monografijo o Jožefu Petkovšku. Pregled njegovega ustvarjanja je bil leta 2002 na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Takrat je Aleksandra Saška Gruden z umetnikom posnela pogovor.

12 min 42 s

14.11.2020

Vojko Pogačar, akademski slikar

Akademski slikar Vojko Pogačar bo dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Krškem, živi in ustvarja v Mariboru. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, pozneje pa se je posvetil ne le slikarstvu in grafiki, ampak tudi oblikovanju. Vojko Pogačar je imel več kot 90 samostojnih in čez 160 skupinskih razstav. Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru. Od leta 2019 je predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor in podpredsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z umetnikom se je leta 2010 pogovarjala Vida Curk.

20 min 14 s

07.11.2020

Klavdij Zornik – ob 110. obletnici rojstva

Slikar Klavdij Zornik se je rodil pred 110. leti v Kopru, starši so bili iz vasi Čezsoča pri Bovcu. Leta 1924, v obdobju fašizma, se je družina preselila v Maribor, zato se je imel slikar bolj za Štajerca kot Primorca. Leta 2005 se je s Klavdijem Zornikom o njegovi vznemirljivi in vse prej kot lahki življenjski in umetniški poti pogovarjala Vida Curk. Klavdij Zornik je skoraj stoleten umrl leta 2009.

20 min 29 s

31.10.2020

JOŽE SPACAL

Nedavno je umrl Jože Spacal, vsestranski likovni umetnik: slikar, grafik, ustvarjalec mozaikov in scenograf. Bil je edinstven med slovenskimi likovnimi umetniki je uspel doseči sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Osemindvajset let je deloval kot scenograf v naši RTV hiši. Pred leti je Jožeta Spacala k oddaji Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk.

19 min 37 s

19.09.2020

Niko Kralj (1920-2013)

Niko Kralj je bil eden najpomembnejših slovenskih oblikovalcev 20. stoletja. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč; tudi Kraljevo drugo pohištvo temelji na sistenih zložljivih elementov v serijski izdelavi in na univerzalnosti montažnih sklopov. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih. Foto: Rex Kralj https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/kraljevi-kozolci-ob-100-letnici-rojstva-poklon-oblikovalcu-stola-rex-v-dezeli-kozolcev/535397

13 min 41 s

29.08.2020

Tenorist Rajko Koritnik

Tenorist Rajko Koritnik, operni in koncertni pevec in pedagog, se je rodil 24. avgusta 1930 v Lozicah. Tam je leta 2007 tudi umrl. Bil je skoraj tri desetletja izjemno priljubljeni član ljubljanske Opere. Od leta 1983 naprej je poučeval petje in vzgojil izjemne soliste. Za svoje ustvarjanje je dobil Rajko Koritnik leta 1982 nagrado mesta Ljubljane, deset let pozneje pa Betettovo nagrado. Pogovor z umetnikom je leta 2003 posnela Vida Curk.

19 min 52 s

Stran 1 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov