Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
582 epizod
582 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Na tokratnem Nedeljskem izletu smo obiskali Divje babe in spoznavali skrivnostno obdobje neandertalca. Vrnili smo se v čas prve svetovne vojne, ki je močno zaznamovala te kraje. Gurmani naj prisluhnejo predstavitvi vrhunskega suhomesnatega izdelka s tako slovensko kot evropsko geografsko označbo. Dotaknili smo se tudi energetskih točk in uživali v razgledu na predalpsko hribovje. Morda ste uganili … potepali smo se po Šebreljski planoti.
Mir, šumenje vode, ptičje petje, hlad in osvežitev je pet ključnih besed, s katerimi bi lahko opisali Planinsko polje. Zaznamuje ga reka Unica, ena od rek s sedmimi imeni, ki ponikne konec polja in ponovno privre na plan v Močilniku kot Ljubljanica. Unica je pomagala izklesati Planinsko jamo, bogata pa je tudi z ribjim življem in v Planino privablja številne ribiče, pa tudi manj zahtevne pohodnike, saj je poti zanje veliko, vodijo tudi do ostankov gradu Hasberg.
Nedeljski izlet nas vodi v okolico Laškega, kjer skrit pred pogledi ljudi in turistov mirno hrumi Lahomniški sopot.
Tokrat lahko rečemo, da smo na našem izletu kolovratili, a le zato, ker gremo na Kolovrat. Ta se dviga na desnem bregu Soče med Kobaridom in Tolminom in je prehodno območje med Zgornjim Posočjem na slovenski strani in Benečijo na italijanski strani. Med prvo svetovno vojno je tam italijanska vojska zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, poimenovane “linea d’ armata”. Vojaki so se vkopali za 29 mesecev in v tem času izkopali kar nekaj sto metrov jarkov. Po vojni je čas prinesel svoje, marsikaj pa so odnesli domačini. Leta 2005 se je fundacija Poti miru lotila obnove, od domačinov je odkupila pločevino in leta 2008 odprla Muzej na prostem. Po jarkih – obnovljenih jih je 300 metrov – kaverni in na najvišjo točko muzeja na vzpetino na Grad na 1115 metrov nadmorske višine smo odšli z zgodovinarjem in vodnikom pri fundaciji Poti miru Mihaelom Uršičem.
Kratek ovinek z avtoceste, ki vodi iz Kranja proti Jesenicam, vas pripelje v zavetje mogočnega Stola in zeleno dolino Završnice. Prebivalci okoliških vasi dolino, ki leži severno od Žirovnice, imenujejo tudi Zavrh. Tam je našel svoj mir v zavetju narave tudi Fran Saleški Finžgar. Danes je dolina, skupaj s potokom in akumulacijskim jezerom Završnica, priljubljeno izhodišče za pohodne in kolesarske izlete, športni navdušenci se lahko sprostijo tudi v Rekreacijskem parku Završnica, na obali jezera ali ob živahnem potoku pa bo obiskovalec v vročih poletnih dneh našel hlad in mir.
Zaradi vročine, se je Nedeljski izlet pomaknil malo višje. Čeprav, kot boste slišali, ima to z višino in hladom tudi svojo rahlo nenavadno komponento.
Na severnem obrobju Ljubljane ob reki Savi je še pred nekaj leti bilo območje gostega grmičevja, več nelegalnih odlagališč odpadkov in zanemarjene okolice. Zdaj pa je tam po velikem čiščenju nastal pravi rekreacijski center, ki pa je do nedavnega bil še precej nepoznan. Nekaj manj kot 10 km urejene sprehajalne poti ponuja prostor za sprostitev, izobraževanje in aktivni oddih. Na voljo so tudi piknik prostori, otroška igrišča, plezalna stena in prava mala živalska farma.
Ozka soteska je bila edina pot za spravilo pohorskega lesa v dolino, zato so seveda ob reki nastali številni mlini in žage. Reka Oplotniščica jih je poganjala brez težav – v bistvu gre bolj za hudournik, ker na svoji zelo kratki poti do vasi naredi že 1000 metrov višinske razlike. Danes žag ni več, je pa v vintgarju urejena sprehajalna učna pot, ki smo jo obiskali.
Cerkniško jezero je čarobno lepo v vseh letnih časih; poleti lahko v njem plavamo, pozimi, kadar je dovolj hladno, po njegovi zamrznjeni površini drsamo, okolica ponuja obilico kolesarskih, tekaških in pohodniških užitkov. Po obilnejših padavinah s skoraj 30 kvadratnimi kilometri zalite površine postane največje slovensko jezero, sicer pa je celotno njegovo območje pravi raj za ljubitelje ptic, ribiče, botanike in vse, ki si želijo prosti čas preživeti v neokrnjeni naravi.
Zgornja Idrijca - vabi razgibana, raznolika, neokrnjena in včasih celo podivjana narava. Odkrivali smo naravne znamenitosti krajinskega parka Zgornja Idrijca in raziskovali njegove geološke, botanične in reliefne posebnosti. Ustavili smo se pri Scopolijevem spominskem vrtu, Divjem jezeru in naravnem kopališču Lajšt.
Tokrat smo se na Nedeljski izlet podali med griče osrednjih slovenskih goric, v kraj, ki lepo napreduje v maniri slovenskega občinsko-komunalnega booma in kjer je moč najti tudi nekaj malega ekstravagance.
Obstaja še druga plat Ljubljane, ki se skriva pred očmi vsakdana. Zato smo se v Nedeljskem izletu odpravili na malce drugačno turistično turo, ki je začela delovati lani pod okriljem Kraljev ulice. Projekt Nevid(e)na Ljubljana predstavlja turistično turo z vodičem brezdomcem, ki je živel dolgo na cesti in pozna Ljubljano kot svoj žep.
Tokrat se na izlet odpravljamo v kraj, ki pije vodo. Sistem sedemnajstih presihajočih jezer v okolici Pivke je edinstven kraj, kjer se jezera pojavljajo in izginjajo iz dneva v dan. Ne gre za mlakuže, največje jezero je lahko globoko tudi do 30 metrov, zaradi izginjajoče vode pa so tam nastali tudi izredno bogati naravni habitati.
178 je pri nas vseh planinskih domov, koč, zavetišč in bivakov. Med ličnejšimi pa je prav gotovo naša prva slovenska planinska koča, čeprav je od njene prve postavitve minilo več kot 120 let. Verjetno je ena redkih s straniščem na štrbunk, verjetno pa je tudi ena redkih z WiFi-jem. Na obronku planine za Liscem v južnih bohinjskih gorah so 15. julija leta 1894 zaškripala vrata prve slovenske koče. Kraj nad Bohinjsko Bistrico in pod Črno prstjo, na višini 1346 metrov, so verjetno izbrali zaradi lepega razgleda na Bohinjsko dolino, koča je bila tam varna pred silnimi vetrovi in plazovi. A zgodovina koči ni prizanesla in napis “odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska” je bil napisan dvakrat, drugič leta 2006. Orožnova koča, sveti kraj slovenskih planincev, kot ji pravi oče koče Lovro Vojvoda, bomo obiskali tokrat na našem izletu.
Tokrat se bomo odpravili na Dolenjsko, v Mirno Peč, kjer se ponašajo z znamenitimi rojaki, Tonetom Pavčkom, Lojzetom Slakom in Letečim Kranjcem Ludvikom Staričem. Mirna Peč je bila nekoč celo prafara za Novo mesto, na velikonočni ponedeljek pa bo v kraju več motoristov, kot občina premore prebivalcev.
Sveta Ana v Slovenskih goricah ni bila vedno Sveta Ana! Za nekaj desetletij je postala Spodnja Ščavnica, čeprav je naselje na hribu, za razliko od Zgornje Ščavnice, ki je v dolini. Ime se je spreminjalo, neverjeten razgled proti Pohorju pa je ostal enak.
V času vrhunca smučarske sezone, ko bomo spet spremljali pokal Vitranc, smo se na nedeljski izlet odpravili v smučarski muzej v Tržiču. Gre za dokaj novo, pred letom dni odprto razstavo, ki povzema razvoj smučanja v svetu in predvsem na Slovenskem. Na sodoben način predstavi razvoj smuči in druge smučarske opreme, tehnike, ki so spremenile šport, in bogato tradicijo tržiškega smučanja.
V naših logih, gozdovih ali na tistih negnojenih travnikih jih ni na milijarde. So izjemno raznoliki, a čeprav jim Angleži pravijo »snowdrop« – snežna kapljica, je popolnoma belega zelo težko najti. Govorimo seveda o zvončkih, znanilcih pomladi, ki so pravzaprav cvetlice zime. Na belo preprogo zvončkov na Valu 202 zaidemo to nedeljo, vmes pa bomo smuknili tudi na Otok, kjer so zvončki resda redkejši, a zato toliko bolj cenjeni. Minuli teden je namreč sredi pristne bratanske galantofilije, kot pravimo obsesiji nad zvončki, padla nova rekorda cena te cvetlice – na dražbi so za čebulico ene izmed različic odšteli celih 1390 funtov!
Kokoška je manjši kraški hrib, ki leži ma meji med Slovenijo in Italijo. Zaradi svojih ne preveč zahtevnih pohodnih poti je primeren cilj za vse starostne skupine, vzpon nanj pa je najbolj priporočljiv ravno v zimskem času.
Enkrat v letu je čas, ko našo deželo uradno preplavijo maškare. Med Grosupljim in Suho krajino, blizu Trubarjeve Raščice, v Zagorici pri Dobrepolju so te prav posebne. Podatkov, kdaj natanko se je tam začelo pustovanje, ni, so pa vaščani zagoriške mačkare obudili v 60. letih prejšnjega stoletja. Ko so na kupu vse, je to približno 50 likov. Od trinogega dvojčka ali debeluha, pa Mary z ljubimcem iz Amerike, do seveda grbcev in jajčarjev. Jajčar s kustorjem na glavi in jajčarica s cekarjem obiskujeta domove in nabirata – bolj kot nekoč jajca – evre. Pa ne le pustne šege, v Zagorici ohranjajo tudi njihovo narečje s pripovedovanjem zgodb s tistega konca, ki je znan tudi kot rojstna vas slovenskih likovnih umetnikov bratov Kraljev.
Neveljaven email naslov