Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
229 epizod
229 epizod
Miha Šalehar s poslušalci o družbenih fenomenih.
London 2018: Več kot dvema tretjinama britanskih staršev se zdi, da morajo kupovati drage avtosedeže, vozičke in druge pripomočke za dojenčke. 12 odstotkov jih celo pravi, da so zanje otroški vozički statusni simbol. Mamica, slovenski FB 2018: Stokke ima zunaj nove modele, kar je vsaj zame čisto razočaranje, ker so letos enaki vsem drugim vozom ////Xplory pa je pa res nekaj posebnega in zagotovo bolj mestni voz kot za teren, čeprav tudi na makadamu nismo imeli nobenih težav.///Jaz imam črnega joolza – geo mono. In boljšega vozička ne bi mogla imeti. Eleganten, povsod ti poleg paše. Vrhunski. Zakaj dojenčkom kupujemo nove vozičke za 1000 evrov, če lahko na bolhi dobimo popolnoma funkcionalno vozilo iz druge roke za 65 enot? Kaj s tem sporočamo svetu in kaj humani vsebini športnih terencev?
Čeprav so nočni nakupi in šopingi med vikendi za celo družino postali domača folklora, smo za praznike ostali brez kruha. Sindikati in trgovci so se dogovorili, da zaprejo vse, kar je. Tudi tiste enote, ki so bile nekoč dežurne. Ko je nekdo (Mihi) pripomnil, da gremo iz ene skrajnosti v drugo, so ga družabna omrežja razglasila za sovražnika delovnega razreda, neoliberalnega brezčutneža in sploh slabega človeka. Vprašanje se torej glasi: v katerih terminih je naša želja po nakupih legitimna in kdaj naš gon po kruhu in mortadeli postane sovražnik delovnega ljudstva?
Prišli so mračni časi jeseni, ko vsak dan kakšna krehajoča sodelavka ali sodelavec s povišano telesno temperaturo utrjuje novo normo, ki pravi, da nikdar nisi dovolj prehlajen, da se ne bi žrtvoval za višje cilje. Zakaj je bolehanje na delovnem mestu postalo vrednota? Kakšni so vaši kriteriji/simptomi, ob katerih lahko legitimno ostanete doma?
Začela se je županijada, ki tako po diskurzu kot po kandidatih in kandidatkah za lokalno plemstvo spominja na slab resničnostni šov. Tokratni lokalni mačo festivali ponujajo vse mogoče: stare povratnike, večne karieriste, obsojence, notorične populiste, večne vladarje, nekdanje nogometaše, tekmovalce resničnostnih šovov, vremenarke in novinarje. Veliko čudnih tipov, malo žensk. Zdi se, da kriteriji pri izbiri lokalnih ljudi, ki naj bi jih poznali, precej odstopajo od tistih, ki nas zastopajo v DZ. Sprašujemo vas, zakaj so lokalne volitve tako drugačne od državnozborskih, in vas naprošamo, da iz humanih resursov, ki so nam na voljo, sestavite idealnega župana? Lahko tudi županjo!
Vegani in vegetarijanci prehajajo v ofenzivo in trkajo na našo vest. Baraža argumentov veganske artilerije ima vedno večjo težo. Dejstvo je, da vsejedci posredno podpiramo industrijo smrti in okoljsko kataklizmo. Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da bi lahko z viri, potrebnimi za enega mesojedca, nahranili 20 veganov. 70% amazonskega pragozda, ki predstavlja pljučno krilo planeta, izsekajo zaradi živinoreje. Ogljični odtis vsejeda, ki ne pazi na ekologijo izvora živil, je več kot stokrat večji od veganovega, ki uporablja ekološko pridelana živila. Kako naj se ob teh dejstvih počutimo? Naj se spreobrnemo?
Zakaj vedno, kadar nekaj ni v našem interesu, rečemo NE? Ne smo Slovenci rekli domu za ostarele, ne smo rekli komunam za zasvojence, varnim hišam za pretepene ženske, pa, kakopak, beguncem in panelnim ograjam. Vsemu! Ko smo že mislili, da smo videli vse NE-je, smo prejšnji teden prebrali, kako s(m)o rekli NE pešpoti na Primorskem? Ker bo hrup in ker bodo nepremičnine razvrednotene!? Da se ne bomo samo zgražali, si raje povejmo, kako mi razumemo tiste, ki rečejo NE? Kajti mogoče bomo že jutri mi v podobnem položaju.
Pediatri opozarjajo, da so se verske, filozofske in zdravilske diete razmahnile tudi v šolah in vrtcih. Posebej moderna je brezglutenska, zaznali pa so tudi take, kjer otroci lahko jedo samo rdeča ali zelena živila. Ustanove, ki po novem zakonu diete morajo zagotavljati, tarnajo, da trendu težko sledijo. Zakaj so potomci generacij, ki so v šolah natepavale ribji namaz na rezini bele štruce, tako občutjive?
Kdaj in kako vas je nazadnje nategnil kak mojster? Se vam je zgodilo, da ste sprva mojstra težko dobili, ga nato dolgo čakali, naposled pa je svojo storitev opravil slabo in drago, zdaj pa ne dviguje telefona? Temu se reče mojstrski hat trick, ki ga neredko doživite od tistih, ki pridejo zamenjat cev na bojlerju, popravit pralni stroj, preverit plinsko peč in podobno. Kakšne so vaše slabe izkušnje in čemu pripisujete razmah kulture mojstrskega natega?
Uporaba prehitevalnega pasu v Sloveniji pozna številne intepretacije. Eni blendamo za ritjo pri 150 km/h, drugi se peljemo od Ptuja do Kopra po prehitevalnem pasu tako, da tempomat nastavimo na varnih in zakonitih 121 km/h. Prvi trdijo, da so nevarni drugi, drugi se pritožujejo, da prvi nimajo pojma. Kljub jasnim mejam zakonitosti, se očitno težko dogovorimo. Kaj vam (poleg zakona, ki pravi 130 km/h za prehitevanje) narekuje optimalno uporabo prehitevalca? Kdo ima bolj prav, kralji tempomata ali plemstvo nemške LED tehnologije?
Eden najpogostejših povodov za jamranje po Facebooku, Twitterju in podobnem je zvok, ki ga generira sosed ob nam neprimernem času z nam neprimerno dejavnostjo: košnja nedeljske jutranje rose, testiranje drona, striženje ligustra, visokotlačno vzdrževanje podvozja pasata… Kako reagirate v takšnih situacijah? Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel? Se pozanimate, kaj pravi občinska uredba? Preverite, če je početje zakonito? Kličete policijo? Izvajate povračilne ukrepe? Ali nemara sosedu skuhate kavo?
Ali veste, da brez soglasja vašega polnoletnega sina ali hčerke ne morete več zalezovati po e-asistentu? Lahko se zgodi, da vas v naslednjih dneh, ko boste prišli na govorilne ure, razredničarka obvesti, da ocen in vpisov ne morete videti, ker mulo ni podpisal, da s tem soglaša. Pa vendar ste po zakonu, če se šola, dolžni zanj skrbeti vse do 26 leta. Kje smo zašli? Ali starši z željo po popolnem nadzoru naše investicije? Ali uradniki z novim prebliskom togega zasledovanja črke zakona?
Prgišče dni po tem, ko so bovški organi po črki zakona negovali kubanske plesalce, načenjamo edino pametno vprašanje, ki ga ponuja ta zaplet: odnos med legalnostjo in legitimnostjo. Pustimo ob strani barvo polti in begunsko previdnost ter se raje posvetimo temu, kolikokrat v življenju znotraj naše lepe skupnosti ste se srečali z neživljenjskimi (a legalnimi) postopki naših organov, birokratov in podobnih škratov, takih, ki raje kot smisel zasledujejo črko zakona. Se vam je zgodilo v knjižnici, na cesti s policisti, na CSD-ju, ali pri ponudniku interneta?
Delite z nami svoje izkušnje s področja lupljenja turistov. Kje in kako so vas nazadnje najbolj kvalitetno pomolzli? Kje nastopi točka, v kateri dahnete, to je navadna kraja? Je to pivo za 7 evrov na Tirolskem? Ali tisto za pet na Hvaru? So dovolj štiri trupeljca lignjev s tremi pripadajočimi lovkami in ogromno limono v Izoli? Parkirnina v Posočju? Apartma brez okna v Grčiji? Je tega zaradi vse močnejših turističnih tokov več ali manj?
Zakaj Slovenci na Hrvaškem govorimo hrvaško, medtem ko se sosedje redkeje poslužujejo naše lepo zvenče melodije? Zakaj se vedno trudimo govoriti jezike krajev, kamor odhajamo? Tudi v Italiji, Španiji, Nemčiji in Franciji slovimo po tem, da se naučimo naročiti kavo in rogljiček v njihovem jeziku. Menda se podobno vedemo tudi, kadar oni k nam prihajajo kot gostje: rogljičke ter kave razumemo kar v njihovih jezikih. Je slovensko turistično poliglostvo zgolj samovšečen mit, ali je v njem kaj resnice?
Odkar si prizadevamo za uveljavitev Slovenije kot neokrnjene zelene destinacije na zemljevidu svetovnega turizma, postaja modno, da zaračunavamo tudi dostopanje do naravnih znamenitosti, kot so slapovi, soteske, mostovi, plaže in podobno. Nekateri bi zaračunali kar vstop v cele doline ali kraje. Zaradi obremenitve okolja in turističnih regij je takšno ravnanje logično, a gre marsikomu v nos. Kako vi gledate na to? Kaj je kriterij, da se narava lahko zaračuna?
Kdaj in pod kakšnimi pogoji mulcem dovoliti, da gredo sami na počitnice? V teh dneh se veliko ljudi, ki smo se uspešno reproducirali v letih 2002/2003, ubada s problemom prvega lansiranja avtonomne mularije v zalive Jadrana. Tam se, kot vemo iz lastnih izkušenj, dogajajo razna poletna grozodejstva: pohota, alkohol … da o morskih ježkih ne govorimo! Se bo hči vrnila nedolžna? Bo imel sin ob povratku tatu ali hepatitis B? Kako preprečiti najhujše scenarije?
240 let mineva od prvega pristopa na Triglav, ki je naš nacionalni mit in simbol. Gora vseh gora. Reklo pravi, da nisi pravi Slovenec, če ne prilezeš gor. Eni se temu upirajo tako, da se Očaku iz principa izogibajo v velikem loku, drugi pač ne, saj v špicah gor sopiha tudi po tisoč pravih Slovencev na dan. Naravnost nemitično je, da je mit tako oblegan, čeprav naj bi bili simboli nedotakljivi. Zakaj rinete na Triglav? Kako ga doživljate? Ali bi morali omejiti/zaračunavati dostop? Je bolj "pravo" slovensko, da simbol naskočiš ali da ga pustiš pri miru?
Poletje je čas, ko nam s popkulturo podprti marketing zapoveduje popolno popolnost. V fitnesih se razlivajo hektolitri znoja, estetski kirurgi delajo nadure. Prsi se mladim podarjajo za maturo in diplomo. Številni sodelujejo celo v nagradnih igrah, v katerih srečnim absolventkam z besedno zvezo "košarica samozavesti" ponujajo popolne prsi. Drugi nas vabijo s takimi besedili: "V zadnjih tednih pred šolskimi počitnicami in daljšim dopustom je ravno pravi čas za morebitne hitre popravke na obrazu in telesu." Botoks, silikon, beljenje anusa in liposukcija tako niso več domena odcvetelih zvezd, ampak postajajo standard tudi na plažah slehernikov. Kako gledate na novo modo zanikanja genov in staranja; na trend, ki narekuje, da bo del družinskega proračuna prej ali slej odtekel tudi v to smer?
Ste tudi svojemu potomcu obljubili prenosnik, skuter ali jabolčni telefon, če bo zmogel brez popravca ali če bo šesti razred opravil vsaj s prav dobrim uspehom? Tudi vi prakticirate modno nagrajevanje ocen? Petica ti prinese petaka, štirica enega manj, trojka nič, za dvojko se pa tri evre odbije. Ste zagovorniki notranje motivacije in se vam zdi tak pristop preveč materialističen? Ste realisti in veste, da je ves smisel našega obstoja samo in zgolj to, da smo na koncu za svoje delo plačani?
Bizarne šege, povezane z vstopom v zakonski stan, so v naših dolinah doma od pamtiveka. Toda če so bila križanja in sorodna mučenja nekoč domena ozkega kroga prijateljev, je danes bistvo rituala, da ga uzre čim več neznancev. Tudi s pomočjo družbenih omrežij. Predženitne orgije se selijo na mestne trge – na kraje z največ neznanci, kjer neveste, ovenčane z umetnimi penisi, vsem na očeh nabirajo denar; videli smo lahko tudi ženine, kako so podobno počeli s pritlikavcem za vratom. Da, prav ste prebrali. Agencija, ki se ukvarja z organizacijo teh dogodkov, vam za vzbujanje pozornosti odda pritlikavca, ki ga lahko oblečete v Batmana, Supermana ali redarja in z njim vzbudite še več pozornosti!? Nebuloze vas sprašujejo, od kod izvirajo rituali javnega poniževanja in kakšen je njihov smisel.
Neveljaven email naslov