Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred nocojšnjo uprizoritvijo baleta Romeo in Julija v mariborskem gledališču ste v tokratni oddaji spoznali vsestransko mednarodno priznano umetnico, nekdanjo balerino, koreografinjo in režiserko Valentino Turcu, ki praznuje 30-letnico ustvarjanja.
304 epizod
Obrazi sosednje ulice je portretna oddaja, njeni gostje pa so optimistični, pogumni, kritični in nekoliko drugačni, včasih tudi samosvoji. Vsi prihajajo s Štajerske, z vseh vetrov, s svojim pogledom na življenje in izkušnjami nas bogatijo, opogumljajo ter širijo naša obzorja.
Pred nocojšnjo uprizoritvijo baleta Romeo in Julija v mariborskem gledališču ste v tokratni oddaji spoznali vsestransko mednarodno priznano umetnico, nekdanjo balerino, koreografinjo in režiserko Valentino Turcu, ki praznuje 30-letnico ustvarjanja.
V oddaji Obrazi sosednje ulice se pogovarjamo z etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski Soboti, kamor se vozi dnevno iz slovenjegoriškega Destrnika. Zdi se, da srce vsak dan pusti tam čez Muro; še posebej ji je ljubo Porabje. Njen navdih je delo na terenu, pri katerem zbira znanje in vedenje o življenju nekoč. Naučila se je prekmurskega narečja oziroma različic pomurskega govora in ve, da je treba imeti za dobre zgodbe potrpljenje. K svojim sogovornikom se vrača in se z njimi tesneje poveže, oddaja pa naj izzveni tudi kot poklon vsem njenim tako imenovanim informatorjem.
V tokratni sobotni portretni oddaji gostimo enega naših najbolj karizmatičnih katoliških duhovnikov, doktorja slovenske književnosti, pesnika, pisatelja, raziskovalca, duhovnega zdravilca in vsestranskega razumnika patra Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline… pred dnevi je izšla že njegova petdeseta knjiga z naslovom Zvezdne poti. »V življenje smo poklicani, da služimo in ljubimo Boga in človeka«, pravi pater Gržan, ki je gost oddaje Obrazi sosednje ulice.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice, ki se s položaja poslavlja februarja prihodnje leto.
Obraz sosednje ulice je direktor Raziskovalno-izobraževalnega središča dvorec Rakičan Prekmurec Robert Celec. Pod njegovim vodstvom je dobil ta dvorec z debelimi zidovi novo vsebino, raziskovalno-izobraževalno središče pa je postalo še veliko več kot le to.
V oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili športnico Mimo Jaušovec, ki je pred dnevi postaja častna občanka Maribora.
Gostja oddaje je zgodovinarka dr. Mateja Ratej, ki deluje na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Raziskovalno jo je pritegnil nemirni čas tik pred začetkom druge svetovne vojne. Pravkar raziskuje vpliv zaostrenih socialnih razmer na odnose med ljudmi.
V oddaji Obrazi smo gostili Zmaga Gomzija. Velja za enega najstarejših še dejavnih športnih novinarjev na Slovenskem. Šport je vpijal kot nogometni vratar Železničarja, Aluminija in Drave, nato je nogomet zamenjal za balinanje.
V oddaji Obrazi sosednje ulice smo se pogovarjali z Mojco Kasjak, plesalko, koreografinjo in pedagoginjo, ki je v Mariboru veliko prispevala k profesionalizaciji sodobnega plesa. Po izobrazbi je profesorica geografije in sociologije, njena prva pogumnejša odločitev pa je bil odhod na izobraževanje v Londonu. Šele ob mednarodnih sodelovanjih je spoznavala neenakovreden položaj mariborskih plesalcev, že kot deklica pa je vedela, da želi biti plesalka. Ne baletka, ki je ujeta v neko formo, temveč plesalka sodobnega, ustvarjalnega plesa, ki lahko izhaja iz lastnega izraza. To znanje in metodo poskuša prenašati na druge, v zadnjem času pa se intenzivno ukvarja s plesom kot terapijo.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Po stroki je sicer gradbenik, ker pa je na tem položaju že tri desetletja, je zdaj predvsem dober poznavalec kmetijske problematike in je prepričan, da naša država brez dobrega kmetijstva nima prihodnosti; njegov ponos pa je paradni konj Pomurskega sejma – sejem Agra, ki so ga letos organizirali že 60-ič. Naš gost v prostem času rad sede na traktor, igra golf in v zadnjih letih tudi piše, in tako je nedavno izšla njegova knjiga z naslovom Razmišljanja.
Gost oddaje je Viljem Babič, profesor glasbe na mariborski 2. gimnaziji, eden od mentorjev tamkajšnjega English student teatra, ki je v začetku septembra odmevno nastopil na Mednarodnem festivalu srednješolskih gledaliških skupin Juventafest v Sarajevu. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Zgodba poslovneža Francija Pliberška iz Celja je od daleč videti malo romantična… Pred dobrimi tremi desetletji je začel takorekoč iz nič, danes pa sodi v svoji osnovni dejavnosti – proizvodnja stavbnega pohištva in razvoj prezračevalne tehnike – med vodilna tovrstna podjetja pri nas z nekaj sto zaposlenimi… Na poslovnost skuša gledati tudi z duhovne plati, umetost in lepota nam pomagata živeti, rad poudarja… Zanj zaposleni niso le strošek firme, ampak predvsem veliko premoženje… Samo zadovoljen delavec je ustvarjalen in kreativen… Zaznavno je prisoten tudi na področju družbene odgovornosti – predvsem, kulture, športa in sociale…
Prvi gost nove sezone oddaje Obrazi sosednje ulice je znani mariborski obraz, predstavnik za stike z javnostmi Narodnega doma Boris Črnič, ki počasi odhaja v pokoj. Z njim smo se spominjali njegovega dela v tem mariborskem kulturnem hramu, razmišljali o Mariboru, pa tudi o Festivalu Lent, katerega nepogrešljiv soustvarjalec je.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je vsestranski kulturni ustvarjalec, predvsem pa pesnik Tom Veber iz Maribora. S svojim delovanjem daje glas poeziji in LGBTQ+ skupnosti. Obe sta znotraj odnosov moči ranljivi in občutljivi in bosta junija opozorili nase – na Slovenskih dnevih knjige v Mariboru in v okviru Mavričnega junija. Pri tem iga pomembnoi vlogo tudi sogovornik.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. S sogovornikom smo predstavili njegovo delo, razmišljali o modnih trendih in potrošništvu, vprašali pa smo ga tudi, kako se oblačimo Slovenci...
Gostja oddaje je Mariborčanka Zdenka Križanič, prejemnica zlatega grba mesta, članica mariborskega mestnega sveta in nekdanja učiteljica, ki je v mladosti želela postati igralka. Dejavna je na kulturnem in humanitarnem področju, poje v pevskem zboru Glasbena matica in sodeluje pri humanitarnem združenju Koraki za korakce; predvsem pa ima rada svoje mesto Maribor. Zakaj?
Gost oddaje je atletski veteran Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. Pogovarjali smo se o njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je mariborski glasbenik, producent in skladatelj Martin Bezjak. Poznamo ga kot dolgoletnega člana skupine Happy ol' McWeasel, kot producent je svoje znanje in izkušnje delil z več slovenskimi glasbeniki. Nekoliko manj poznano pa je njegovo skladateljsko delo.
V tokratnih Obrazih iz sosednje ulice gostimo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Iztok je v želji za boljši tekmovalni jutri tako zase, kot za hči, ustanovil tudi Strelsko društvo Trap Kungota. Oba, Teo Topolovec, mladinsko rekorderko v trapu in, kot nam je v pogovoru zaupal njen oče, Iztok Topolovec, zdaj tudi uradno trenerja strelcev v trapu, boste slišali v tokratni oddaji.
Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Gregor Antoličič, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in predavatelj na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Je avtor več znanstvenih člankov in odmevnih monografskih publikacij, tako npr. znanstvenih monografij »Franc Jožef« in »Leta Strahote. Slovenci in prva svetovna vojna«, ki jo je izdal v soavtorstvu z dr. Petro Svoljšak. Leta 2022 je izšla njegova nova knjiga o življenju in delo mehiškega cesarja Maksimilijana z naslovom »Maksimilijan. Cesar po Napoleonovi milosti«. Gregor je tudi gledališki zanesenjak. V domačem kraju že vrsto let igra in po novem tudi režira v odrasli dramski skupini Kulturnega društva Pekre-Limbuš, letos pa je bil izvoljen tudi za podpredsednika Zveze kulturnih društev Maribor. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.
Matic Gosak maturant mariborske druge gimnazije, ki se je moral zaradi družbene angažiranosti aprila lani zagovarjati pred sodiščem. Kot polnoleten bo leto pozneje prvič uveljavil volilno pravico. Je glas mladih, ki jih zanima družbena resničnost in ki z vso pravico kritično presojajo svet, ki ga vodijo odrasli. Najbolj se boji, da bo tudi sam nekoč izgubil ideale ali se pozabil iskreno postaviti zanje. Poklicne ambicije želi uresničiti v arhitekturi, še raje pa kot igralec, zato v oddaji interpretira Macbetha, ki ga upodablja v okviru Gledališča Gnosis. In ja, rad ima Slovenijo in si prav zato želi boljših voditeljev.
Neveljaven email naslov