Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
169 epizod
169 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji Od setve do žetve smo nekaj pozornosti namenili ekološkemu kmetovanju. O dejanskem stanju in trendih so razpravljali na nedavni strokovni konferenci v Mariboru; povzeli smo nekaj misli, nato pa govorili o za pridelavo zelo pomembnem ukrepu – gnojenju. Obiskali smo tudi eno najobetavnejših kmetij na Ptujskem, kjer sledijo najsodobnejšim trendom, tudi glede varovanja okolja. Ob koncu pa smo napovedali še tradicionalne Lombergarjeve dneve v Mariboru.
Rejci govedi in drobnice v Brkinih in na Krasu so zaradi pogostih napadov volkov na njihove črede vse bolj obupani. Do konca oktobra so zabeležili 69 škodnih primerov, približno polovica se jih je zgodila spomladi. Napad volka povzroča rejcu izdatno škodo, ki je država v vseh primerih ne priznava, z veliko in nerazumljivo zamudo pa se tudi odziva na predloge za odstrel zveri. Pred njihovimi plenilskimi napadi niso rejne živali varne niti za visokimi elektromrežami. Da je dobrobit živali ključnega pomena za uspešno in razvojno naravnano kmetijo je bil osrednji poudarek letošnjega izbora Naj hlev. Ljubljanske mlekarne so ta naziv podelile letos prvič, prejela pa ga je kmetija Čretnik s Perovega pri Žalcu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, tudi o ustanovitvi prve kmetijske šole v nekdanji deželi Kranjski ter zdajšnji vlogi in izzivih izobraževanja na kmetijskem področju.
Ob letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poudarja pomen kruha, se ne moremo izogniti razmisleku o razmerah za pridelavo pšenice pri nas in o izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Kako na njihovo delo vplivajo enormni stroški energije in podnebne spremembe ter geopolitične razmere? Slovenska kmetica leta je postala 65-letna Marija Rožman iz Terbegovcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je kmetijo pred dobrim desetletjem prevzel sin, je gospa Marija tam še vedno nepogrešljiva. V Ilirski Bistrici pa je nekdaj delovalo veliko odličnih zeljarjev, ki so pridelke večinoma prodajali na območje bližnje hrvaške Reke. Ko jih je od kupcev ločila meja, je večina obupala. Ampak ne Vincenc Primc, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati.
V Martinovi nedelji ocenjujemo letošnji letnik vina. Vinarji iz vseh treh vinskih dežel enotno ugotavljajo, da gre za zahtevno leto, da se bo treba prilagoditi novim podnebnim razmeram z ekstremnimi vremenskimi pojavi, opozarjajo na nevarnost trsne rumenice in se zanimajo za nove tržne izzive. Naši sogovorniki so Klemen Lisjak, s Kmetijskega inštituta Slovenije in direktor kleti Vina KRAS, Marjan Colj; direktor Kmetijske zadruge Šmarje Marko Jurak in vodja prodaje v Hiši vin Emino Matija Jagrič ter Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, in Jernej Potrč, mladi ptujski vinar.
Letošnja neurja s točo in plazovi so povzročila veliko škode tudi v kmetijstvu, zato smo v oddaji Od setve do žetve spregovorili o prilagajanju na podnebne spremembe. Obiskali smo kmetijo Šlamberger v Zrkovcih, eno največjih pridelovalk krompirja, mlajši del družine pa se ukvarja tudi s pridelavo in predelavo sladkega krompirja. Še pri mladih štajerskih vinarjih smo se ustavili; ti se zavedajo, da je čas za spremembe v vinogradništvu, zato se povezujejo.
Kmetje v Vipavski dolini so, podobno kot drugod, ogorčeni nad novo določitvijo območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Zaradi omejitev namreč veliko lastnikov svojih zemljiščne more obdelovati po svojih željah in načrtih, na Ajdovskem in Vipavskem pa je ta ukrep med drugim pripomogel k manjšemu zanimanju za pristop k načrtovanemu novemu namakalnemu sistemu v Zgornji Vipavski dolini. Tamkajšnji občini so ministrstvi za kmetijstvo in naravne vire ter zavod za varstvo narave že pozvali k spremembi omejitvenih določil, svoj predlog k problematični uredbi pa ima tudi kmetijsko-svetovalna stroka. O letošnji pridelavi in predelavi sliv v Brkinih nam je več povedal edini vitez žganja v Sloveniji, obiskali smo tudi Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje pri Vipavi.
Se kmetom v Vipavski dolini vendarle obetajo boljši časi? Pristojne ustanove pravijo, da večjih zadržkov za prevzem in tehnološko posodobitev namakalnega razvoda Vogršček v spodnji Vipavski dolini ni. V last in upravljanje naj bi ga namreč z novim letom prevzelo pet občin na Goriškem. Čeprav so slovenski hmeljarji poleti menili, da bo letošnja bera zelenega zlata večja, so vseeno zadovoljni z njegovo kakovostjo. V Brkinih pa nimajo hmelja in piva ter ne grozdja in vina. So pa zelo ponosni na jabolka in slive, iz katerih pripravljajo številne jedi in pijače. Do sredine novembra lahko obiščete tradicionalni Festival brkinske sadne ceste in se o tem prepričate sami.
Na Primorskem, ki je naša največja vinorodna dežela, je letošnja trgatev končana. V Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu beležijo manjši pridelek grozdja od običajnega, predvsem zaradi toče, medtem ko je v slovenski Istri letina količinsko podobna lanski. Zato pa je kakovost grozdnih jagod po strokovnih ocenah dobra, čeprav so sladkorne stopnje nižje, posledično tudi alkoholne, bodo pa vina sočna, sadna in lahka – skratka, stroka napoveduje na Primorskem presenetljivo dober vinski letnik. Ali bo temu res tako, bodo ugotavljali tudi v agroživilskem laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer se lahko pohvalijo za novimi, inovativnimi pripravami za analizo kakovosti vina ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V oddaji, smo se odpravili tudi v Krško, kjer so predstavili desetletne rezultate projekta Okusi Posavja.
Oddaja je tokrat namenjena razmislekom o nadaljnjih korakih na področju ekološkega kmetijstva. Katere izzive pri razvoju in širitvi ekološkega kmetijstva vidijo ekološki kmetje Aleš Fister, Blaž Zagmajster in Gregor Slavec? Projekt Ekološko kmetijstvo – naša skupna prihodnost poleg prenosa znanja prinaša tudi ekonomske izračune preusmeritve, poudarjata Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vire Univerze Maribor in Igor Hrovatič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Ivan Drev iz KZ Šaleška dolina pa predstavlja primer dobre prakse odkupa ekološke govedine iz zadružnih vrst.
Tokratno oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izbiranju inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že 14-ič zapored organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Organizatorji pravijo, da je namen izbora podpirati inovativnost med mladimi na področjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Letos se za naziv poteguje 6 kandidatov, po abecednem redu smo jih predstavili v naši oddaji.
Kmete in strokovne kmetijske službe te dni pošteno razburjajo izhodišča novega zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici, ki naj bi med drugim predvidela tudi spremembe kmetijske svetovalne službe in prenos le-te z regijskih kmetijsko-gozdarskih zavodov na domnevno novo ustanovljeni centralni organ v Ljubljano. Kmetje se bojijo, da bi s centralizacijo izgubili nepogrešljivega svetovalnega partnerja. Navkljub neugodnim vremenskim pogojem je letošnja letina koruze povprečna, zelo skromen pa je pridelek oljnih buč. Ljubljanska Biotehniška fakulteta pa bo s Centrom za podjetništvo in turizem Krško, v sklopu projekt EIT Food Hub Slovenija, v Krškem in Posavju izvedla terensko raziskavo projekta, katerega namen je povezati ključne akterje regijskega agroživilstva, aktivirati mlade ter spodbuditi javno razpravo o možnostih razvoja kmetijskega in živilskega sektorja.
Osrednja tema oddaje je sadjarstvo. Ta panoga je v zadnjih desetih letih utrpela veliko škode tako zaradi ekstremnih vremenskih kot tudi neugodnih tržnih razmer. Stopnja samooskrbe se je s 60 % zanihala na najnižjo raven 14 %, v zadnjih letih pa se spet dvignila na 32 %. Pogovarjamo se z nosilcem sadjarske kmetije Radej iz Sevnice. Izpostavljamo nekaj izzivov sadjarske panoge, med katerimi so podnebne spremembe, doseganje primernih cen, večji delež sadja v Javnih zavodih, ozaveščanje potrošnikov, potvorba porekla in priprava strategije za dvig samooskrbe s sadjem. Predstavili smo tudi finančne instrumente v kmetijstvu. Prvi instrument, ki ga bo regionalni razvojni sklad razpisal, bodo ugodna posojila za male kmetije.
V oddaji Od setve do žetve smo mlade kmete povabili k sodelovanju na novem razpisu za dodelitev finančne pomoči pri vzpostavljanju gospodarstev, potem smo preverili, kako je s trgatvijo v vinorodnih deželah Posavje in Podravje; predstavili smo tudi koncept samooskrbovalnice Desetinka in ob koncu oddaje govorili še o soku iz mlade pirine trave.
Za vinogradniki na Primorskem je težavno leto, predvsem zaradi vremenskih razmer in z njimi povezanih posledic, ki se odražajo v manjšem pridelku in boleznih trsov. Čeprav se je trgatev že začela, negotovosti glede kakovosti in količine obranega grozdja še ni konec. Kajti vreme je letos vinogradnike že večkrat neprijetno presenetilo. Pridelka bo po ocenah stroke zagotovo manj, v Goriških brdih za četrtino običajne letine. Na kakovosti, ki bo tudi slabša od lanske, pa lahko grozdne jagode še pridobijo s suhim in sončnim vremenom. V današnji oddaji smo tudi preverili, kako je z letošnjo letino oliv, in izvedeli, pred katerimi novimi izzivi so primorski oljkarji. Za konec pa se podamo še v Brje na Ajdovskem, kjer v tamkajšnjem učnem centru že skoraj desetletje nudijo pridelovalcem v uporabo opremo za predelavo sadja, po novem pa tudi za žganjekuho in destilacijo zelišč.
Tokratna oddaja Od setve do žetve prinaša utrinke iz našega največjega kmetijsko živilskega sejme AGRA v Gornji Radgoni, kjer se na 71.000 m2 razstavnih površin predstavlja kar 1.700 razstavljalcev iz 35 držav. Organizatorji so pripravili številna strokovna predavanja in ostale dogodke, v oddaji pa boste lahko slišali, kaj sta na odprtju povedali predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in kmetijska ministrica Irena Šinko. Na sejmu so predstavili tudi projekt solidarnostne pomoči Kmet – kmetu, v sklopu katerega bodo pomagali kmetijam, ki so jih prizadele nedavne ujme in poplave in o čem je tekla beseda na okrogli mizi Kmetica – pomembna ženska v sodobnem svetu. Pogovarjali pa smo se tudi z mladim kmetovalcem Domnom Logarjem iz Starega trga pri Slovenj Gradcu.
Poplavne vode so bile onesnažene s fekalijami in različnimi kemičnimi snovmi. Če so zalile kmetijske pridelke, jih je treba zavreči, saj predstavljajo preveliko tveganje za zdravje ljudi in živali. Največ toksičnih snovi predvidoma vsebuje naplavljen mulj. O tem, kako onesnažena je kmetijska zemlja po poplavah, bodo pokazale šele analize. Načrt za monitoring analiz tal pripravlja Agencija za okolje. Nevladne kmečke organizacije pa pričakujejo, da bodo monitoringi, ki bi jih plačala država, zajeli tudi analizo kmetijskih pridelkov. Kaj lahko v težkih časih po naravni nesreči prizadetim kmetijskim gospodarstvom ponudi psihosocialna pomoč? O tem v oddaji Od setve do žetve, v kateri se že oziramo k prihajajočemu agroživilskemu sejmu AGRA v Gornji Radgoni.
V oddaji Od setve do žetve bomo preverili, kakšne posledice so vodne ujme in plazovi povzročili v kmetijstvu. Kmetijski svetovalci namreč po terenu popisujejo škodo, pomagajo z nasveti in ugotavljajo, katero pomoč kmetje najbolj potrebujejo. Ob tem pa bomo govorili še o afriški prašičji kugi, ki so jo pred nedavnim potrdili na Hrvaškem, povzroča pa predvsem gospodarsko škodo, in se ustavili še pri čebelarski letini, ki bo, tako kot glavnina kmetijske pridelave, letos katastrofalna.
Škoda, ki sta jo povzročila toča in orkanski veter zadnje dni julija v Goriških brdih, Vipavski dolini in delu Krasa, je po do zdaj zbranih podatkih kmetijske svetovalne službe prizadela prek 6 tisoč hektarjev obdelovalnih površin na tem območju. Ob tem nosilci kmetijske politike kmetom zagotavljajo, da bodo v drugi polovici meseca prenovili sistemski zakon za odpravo naravnih nesreč ter vanj vključili tudi točo, hude nalive in pozebo. Tako bo mogoče škodo po letošnjih neurjih izplačati že letos. Delo, vključno z odpravljanjem posledic naravnih ujem, je v kmetijstvu in gozdarstvu lahko zelo nevarno in vse prepogosto prihaja do nesreč. Zato opozorila in nasveti, kako čim bolj zmanjšati tveganja za tovrstne nesreče, niso odveč. Prav tako v oddaji opozarjamo na napake Geodetske uprave pri spreminjanju bonitete zemljišč. Na Primorskem se zaradi tega držijo za glave in denarnice.
Silovita neurja s točo so močno prizadela kmetijstvo. Kmetje se podnebnim spremembam sicer poskušajo prilagoditi, vendar tako debele in pogoste toče, kot jih je prizadela ta mesec, ni pričakoval nihče. Kaj o posledicah škodnih dogodkov, ki se vrstijo po vsej državi, menita eden izmed prizadetih kmetov in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije? V Bohinju se zavedajo, da zmanjšanje kmetijskih površin slabo vpliva na turizem, zato bi radi obe panogi povezali. Na drugem koncu Slovenije, v občini Loški potok, pa vizualna umetnika na prav poseben način prenavljata oziroma oživljata leseno kmečko hišo in pridelujeta večino hrane za svojo družino. V odprtem učnem stičišču pripravljata tudi različne delavnice.
V oddaji Od setve do žetve bomo obiskali Zadrugo Dobrina, ki je bila z razvojem lokalne preskrbe v zadnjih desetih letih prepoznana kot primer dobre prakse. Njen glavni namen ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj malih kmetij, pravične trgovine in zagotavljanje možnosti poštenega plačila pridelovalcem. V oddaji boste slišali, kako deluje po dobrih desetih letih. Nekaj besed bomo namenili tudi 30-letnici delovanja Pašne skupnosti Pohorje. Medtem ko si v tujini turizma brez pašništva ne morejo predstavljati, se na Pohorju površine za to panogo krčijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
Neveljaven email naslov