Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
742 epizod
742 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
Gledališče je prostor srečanja med uprizoritvijo in gledalcem. Ta misel v teatrologiji ni nova. Novum pa je zagotovo teatrološki pogled, ki ni usmerjen izključno na oder in v uprizoritev, temveč za izhodišče analize gledaliških fenomenov vzame predstavo kot dogodek med gledalcem in igralcem. Ta radikalen obrat v razumevanju recepcije v gledališču, v monumentalni znanstveni študiji Fenomenologija gledališča, razvija eden vodilnih nemških teatrologov Jens Roselt. Ob izidu njegovega dela v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega smo v Odru predstavili Roseltovo teorijo predstave; na njegovo študijo gledališke komunikacije pa smo pogledali tudi skozi prizmo radikalnih sprememb gledaliških paradigm in spreminjajoče se vloge gledalca v gledališču 20.stoletja. Naš gost je bil avtor spremne besede h knjigi Fenomenologija gledališča, režiser in izredni profesor teorije gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, prof. Janez Pipan. Foto: Arhiv MGL/oblikovanje naslovnice Eva Mlinar
V današnji oddaji bomo pozornost namenili 20-letnici delovanja gledališča Muzeum. Zasnovano je bilo aprila leta 1994 z namenom raziskave petih posameznih področij umetnosti in razmerij med njimi: likovna umetnost, arhitektura (prostor-čas), dramatika (zgodovina), glasba (zvok), gib (gesta). V obdobju 1994–2014 se je zvrstilo 44 projektov, katerih strukture preizprašujejo povezave in meje med posameznimi področji umetnosti in humanistike. Muzeum, zavod za umetniško produkcijo posredovanje in založništvo (1995), je spodbujal prve avtorske raziskovalne projekte, ki so vstopili v gledališče s področja arhitekture, likovne umetnosti, plesa, gledališke in likovne teorije, in od leta 2000 sodeloval kot partner v številnih mednarodnih projektih, od leta 2004 tudi v treh evropskih projektih. V pogovoru s pobudnico, ustanoviteljico, producentko in umetniško vodjo gledališča Muzeum, igralko in režiserko Barbaro Novakovič Kolenc, teatrologom dr. Tomažem Toporišičem in vizualno umetnico, filmsko režiserko ter generacijsko sodobnico Barbare Novakovič Kolenc Emo Kulger, bomo osvetlili poetiko gledališča in zavoda Muzeum in jo kot prepoznavno umestili v čas in prostor slovenskega gledališča preteklih dvajsetih let. Fundus ZP SS, foto: Matic Sonnewald
11. januarja bo oddaja Oder, oddaja o sočasnem gledališču, praznovala šesti rojstni dan. To v ustvarjalno – produkcijskem smislu pomeni kontinuirano ukvarjanje z gledališčem, iskanje vznemirljivih in izvirnih tematik, ki se v pogovorih z enim ali več sogovorniki v domačem in tujih jezikih, ali z branimi besedili referenčnega teoretskega gradiva, na radijski način pretočijo v ušesa mnogih zvestih in naključnih poslušalcev. V šestih letih neprekinjenega ustvarjanja je nastalo preko 300 izvirnih oddaj, ponovitve najdragocenejših gledaliških trenutkov, ujetih na radijski mikrofon, pa so bile tako redke, da bi bili prsti dveh rok najbrž ravno pravo število, morda kakšna več, kakšna manj. Ob tej priložnosti vam danes v poslušanje ponujamo ponovitev 100-te oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču, ki je v začetku decembra leta 2009, pomenila velik dosežek, saj se je v slabem letu oddaja šele izoblikovala v podobo, ki jo poznamo tudi danes. Približno pol leta, na začetku, je pri ustvarjanju Odra zelo dejavno sodeloval Tomaž Simon, dragi sodelavec, ki je septembra 2009-ega tragično preminil. 100-ta oddaja je bila posvečena njemu, vanjo je vključen tudi del njegovega pogovora. Tako se tudi ob tej priložnosti poklonimo njegovemu spominu, kot pravzaprav vsak torek, saj sta uvodna in zaključna glasba njegov izbor. Vabimo vas torej k poslušanju 100-te oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču, ki v zvočnem kolažu odlomkov predstavlja »greatest hits« do tedaj ustvarjenih oddaj. fotografija iz predstave Show your face, rež. Matjaž Pograjc, vir: www.bunker.si
V cikel Dramaturška križišča tokrat vstopa Blaž Lukan, prominentni gledališki kritik, teatrolog in docent za področje dramaturgije na AGRFT. Tudi priznani pesnik, je avtor devetih pesniških zbirk ter devetih knjig o gledališču in scenskih praksah. O mnogoterih področjih delovanja, premisleku o njihovih razmerjih in povezavah ter aktualnem stanju v slovenskem gledališču, bo spregovoril v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Foto: Maj Pavček
V cikel Dramaturška križišča tokrat vstopa Blaž Lukan, prominentni gledališki kritik, teatrolog in docent za področje dramaturgije na AGRFT. Tudi priznani pesnik, je avtor devetih pesniških zbirk ter devetih knjig o gledališču in scenskih praksah. O mnogoterih področjih udejstvovanja, premisleku o njihovih razmerjih in povezavah, bo spregovoril v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Foto: Maj Pavček
Prejšnji teden smo v oddaji Oder poslušali besedilo z naslovom Nekaj dragocenega, v katerem Diana Koloini opisuje svoje videnje in razumevanje položaja dramaturga in dramaturgije v produkcijskem krogotoku gledališke umetnosti. Zdaj pa bomo v pogovoru z Diano Koloini spoznali njeno lastno pot dramaturginje, gledališke ustvarjalke zrele generacije, ki prepoznavne sledi pušča tako v nacionalnem gledališču kot na neodvisni sceni, kot umetniška vodja in dramaturška sodelavka v prepoznavnih režisersko-dramaturških dvojicah. foto: Klavdija Figelj
V današnji oddaji bomo v pogovoru z ustvarjalci predstavili odrsko delo, opero Vojna in mir, katere krstna izvedba bo drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. In zakaj v oddaji Oder izpostavljamo prav to delo? Zato, ker njeno uprizoritev pripravljajo študenti vseh treh ljubljanskih umetniških akademij in Fakultete za računalništvo in informatiko. To je ambiciozen projekt, še posebej zato, ker gre za krstno izvedbo scenskega dela, ki ga je ameriški glasbenik Larry Coryell napisal ob obeleževanju 100. obletnice začetka 1. svetovne vojne.
V razvezanem in nedokončanem nizu oddaj se bomo pogovarjali s slovenskimi in tujimi dramaturginjami in dramaturgi. Dramaturgija, področje gledališkega ustvarjanja, ki ga na odru ne moremo otipati, lahko pa ga miselno in organsko zaznamo, je močno razvejana panoga, na križišču med ustvarjalnostjo, filozofijo, družboslovjem in humanistiko. Mnogo je dejavnosti do katerih seže in iz katerih veje dramaturška misel. O širokem razponu delovanja na področju dramaturgije se bomo pogovarjali z različnimi ustvarjalci, ki s svojim delom puščajo pomemben pečat v slovenskem (in tujem) gledališkem in širšem kulturnem prostoru. Niz začenjamo s pogovorom z gledališko ustvarjalko in kritičarko mlajše generacije, Zalo Dobovšek. foto: arhiv 49.FBS
Ob 35. obletnici nastanka radijske igre in nadaljevanke Butnskala, avtorjev Emila Filipčiča in Marka Derganca, je pred kratkim Butnskala izšla tudi v obliki stripa. Ta priložnost se je pokazala kot iztočnica za pogovor z Markom Dergancem, tudi avtorjem stripovske upodobitve, ki je poleg opisa okoliščin nastanka Butnskale več povedal tudi o nekaterih scenskih dogodkih, predvsem pa o duhu časa 70-ih let minulega stoletja.
12. januarja 1944 je bilo ustanovljeno Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Po 70.ih letih je le še malo pričevalk in pričevalcev tistega časa. Dve izmed njih sta dr. Zora Konjajev, ki je delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralka Ivanka Mežan, ki je svoje znanje pridobivala na takrat ustanovljenem igralskem tečaju ter igrala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Njuna pripoved, ki jo bomo poslušali v tokratnem Odru, je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Fotografija iz predstave: J.B.P.Moliere: Namišljeni bolnik, SNG na osvobojenem ozemlju, 1944, fotograf: Alfred Kos, vir: Arhiv CTF UL AGRFT. Ivanka Mežan na fotografiji tretja z leve
V okviru 49. Borštnikovega srečanja je potekal tudi dvodnevni mednarodni simpozij na temo Gledališče upora. Pripravila sta ga Raziskovalni program in Center za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje. Zelo bogat program je ponudil nemalo iztočnic tudi za oddajo Oder. Kot predgovor k tem oddajam bomo tokrat slišali pogovor z Aldom Milohnićem, avtorjem zasnove in organizatorjem simpozija. V drugem delu oddaje pa o e-razstavi Partizansko gledališče, ki jo je v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave izvedel Center za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT, znotraj nje avtorska ekipa: Simona Ješelnik, Andreja Cafuta, Blaž Lukan, vizualna podoba pa je delo Zaša Brezarja. fotografija iz predstave Balet upora, avtorice Leja Jurišić, foto: David Lotrič
Gre za razpravo, ki jo je dr. Mateja Pezdirc Bartol napisala o dramskem opusu Vitomila Zupana. Medtem ko Vitomil Zupan velja za enega osrednjih slovenskih prozaistov 20. stoletja, je njegovo dramsko delo manj znano. Ob 100. obletnici pisateljevega rojstva so mu posebno pozornost namenili na letošnjem festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru.
Pred dvema dnevoma se je končalo 49. Borštnikovo srečanje, zato bo del naše oddaje danes posvečen temu. Vendar v okviru tematske oddaje, ki se sprašuje o dveh bistvenih faktorjih za kakovostno umetniško ustvarjanje. Gledališča brez gledalca ni, prav tako, če gledališče mislimo v širšem časovnem pasu, gledališča ni brez kritike. Brez odmeva ni dogodka, brez zapisa ni zgodovine. O gledališki publiki in kritiki smo se pogovarjali z Aljo Predan, ki je letos petič zapored vodila osrednji državni gledališki festival in pred časom z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana.Pogovoru pa se pridružujeta še kritik za področja scenskih umetnosti Rok Vevar in programska vodja Stare elektrarne Mojca Jug. Vabimo vas k poslušanju! Foto: arhiv 49. FBS
V Mariboru med 17. in 26. oktobrom poteka 49. izdaja Festivala Borštnikovo srečanje. V tokratni oddaji Oder v pogovoru z njegovo umetniško direktorico, sicer pa dramaturginjo in prevajalko, Aljo Predan predstavljamo programsko razplastenost in raznolikost tega osrednjega nacionalnega gledališkega festivala, ki pa je v zadnjih letih prerasel tudi že v uveljavljeni mednarodni festival. Avtor oddaje je Klemen Markovčič.
Kot smo napovedali že prejšnji teden, se bomo v tokratni oddaji še enkrat posvetili mednarodnemu festivalu sodobnega plesa Impulstanz, ki že trideset let poletni Dunaj spreminja v svetovno prestolnico plesa. Na letošnjem festivalu je s predstavo Sketches/Notebook s svojo skupino Damaged Goods gostovala tudi Meg Stuart. Plesalka in koreografinja, ki je v okviru festivala Mesto žensk gostovala tudi v Ljubljani, je ameriškega rodu in že dobri dve desetletji ustvarja v Evropi. Po osupljivi predstavi Sketches/Notebook, polni vzporednih odrskih svetov, je nastal pogovor, ki ga boste lahko slišali v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. foto: www.damagedgoods.de
Z današnjo in prihodnjo oddajo se bomo ozrli v minulo poletje, natančneje k festivalu Impulstanz, ki je v avstrijski prestolnici potekal med 17. julijem in 17.avgustom. Sreča za gledalko, ki se veseli novih doživetij v svetu sodobnega plesa, se bo v eter prelila danes, v pogovoru z Alainom Platelom, flamskim režiserjem in koreografom, avtorjem predstave Tauberbach in prihodnji teden v pogovoru z Meg Stuart, plesalko in koreografinjo ameriškega rodu, ki že dobri dve desetletji ustvarja v Evropi in je na Dunaju gostovala s predstavo Sketches/Notebook. Vir foto: http://m.lesballetscdela.be
Stara elektrarna, Elektrarna, (uradno: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, skrajšano: SMEEL), kakorkoli jo bomo že imenovali, z letošnjimi Mladimi levi praznuje 10. obletnico delovanja. Slovesno so jo odprli 21. avgusta leta 2004 in od takrat je postala in ostaja prizorišče sodobnih, progresivnih scenskih praks, predstavitveni in študijski prostor širokega razpona domačih in tujih umetnikov. Njena posebnost je, da gre v njej za sožitje električne in umetniške energije. V pogovoru o Stari elektrarni bodo sodelovali: Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki prostor upravlja, Mojca Jug, programski vodja Stare elektrarne, ter gledališki teoretik in praktik Rok Vevar. Temo bomo razširili z izjavami, ki bodo nadgradile podobo prizorišča, od odkritja v umetniške namene, do danes. fotografija iz predstave Manifest K, rež.:Sebastijan Horvat vir: www.bunker.si
Stara elektrarna, Elektrarna, (uradno: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, skrajšano: SMEEL), kakorkoli jo že imenujemo, z letošnjimi Mladimi levi praznuje 10. obletnico prenove in delovanja. Slovesno so jo odprli 21. avgusta 2004 in od takrat naprej je postala in ostaja prizorišče sodobnih, progresivnih scenskih praks, predstavitveni in študijski prostor širokega razpona domačih in tujih umetnikov. Njena posebnost pa je, da gre v njej za dejansko sožitje električne in umetniške energije. V pogovoru o Stari elektrarni sodelujejo: Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki s prostorom upravlja, Mojca Jug, programska vodja Stare elektrarne ter gledališki teoretik in praktik Rok Vevar. Temo pa smo razširili z izjavami, ki bodo nadgradile podobo prizorišča, od odkritja v umetniške namene, do danes. foto: Nada Žgank
Vabimo vas k poslušanju pogovora s scenografko, kostumografko, oblikovalko svetlobe, fotografinjo, avtorico celostnih podob v gledališču, in še kaj, Petro Veber. Že skoraj tri desetletja dejavno, angažirano in sugestivno soustvarja gledališke predstave, tako v največjih institucionalnih hišah, kot tudi v neodvisni produkciji. Je prejemnica številnih nagrad in pravi, da je gledališče pravzaprav njen prvi dom. Pogovor sta s Petro Tanko posneli oktobra 2010. foto: Tone Stojko, Arhiv SNG Drama LJubljana
Duo Silence, širšemu občinstvu poznan po svoji elektronski, synthpop glasbi, večkrat melanholični in polni eksperimentalnih zvočnih in glasovnih aranžmajev, že skoraj dve desetletji soustvarja tudi slovensko gledališko pokrajino. V sodelovanju s Tomažem Pandurjem in Tomažem Pograjcem, kot najbolj reprezentativnima režiserjema, pa tudi z drugimi scenskimi umetniki, dodajata lastno avtorsko noto h konceptu in vzdušju predstav. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Duom Silence, Borisom Benkom in Boštjanom Hladnikom, ki smo ga posneli ob koncu leta 2010. Foto: MMC RTV SLO / Sandi Fišer
Neveljaven email naslov