Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev
Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.
Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.
Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''
Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.
Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.
Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev
Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi.
Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič.
Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.''
Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina.
Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato poklicno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Neveljaven email naslov