Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
457 epizod
457 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je v oddaji Odprto za srečanja povedal Jasni Preskar.
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Nastopanje na odru, pred kamerami in mikrofoni, so ji bili položeni v zibelko. Njena mama in oče sta namreč aktivna v medijih in njuna edinka je šla po tej poti že v rosnem otroštvu. V domači Novi Gorici se je kot osnovnošolka pridružila Amaterskemu mladinskemu odru in poti nazaj ni bilo več. Naslednji korak je bil študij na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo, kjer je lani opravila magisterij. Enega prvih poklicnih vrhuncev je dramska igralka Anuša Kodelja doživela na letošnjem Festivalu slovenskega filma, kjer je prejela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko. Anušo, ki so jo številni spoznali predvsem po vlogi Tanje v televizijski seriji Najini mostovi, je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč.
Naš gost v tokratni oddaji je koprski odvetnik Janez Sarman, ki je od letos tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Prvi, ki ne prihaja z območja Ljubljane. Kakšna je vloga zbornice, kakšen je položaj odvetnika v naši družbi in kako gleda na aktualne dogodke pri nas, ga je med drugim spraševal Andrej Šavko.
Naš gost v oddaji Odprto za srečanja je Izolan, profesor dr. Ervin Kocjančič, priznani urolog, ki ga je življenjska pot odnesla najprej v Italijo, nato v Zda, v Chicago, kjer je predstojnik oddelka rekonstrukcijske urologije na Univerzi Illinois v Chicagu. V zadnjem letu je opravil 85 operacij potrditve spola, česar je v medicini vse več in bil je eden prvih, ki je odprl post specialistični študij za nove generacije urologov na tem področju v Zda. Ob obisku v domači Izoli ga je na radijski klepet povabila Nataša Benčič.
Kristjan Mlekuš je tisti 43-letni policist, ki ga je v slovensko javnost izstrelil boj za pravice policistov. Del javnosti ga zaznava kot junaka, ker se je postavil po robu tako generalnemu direktorju policije kot ministru za notranje zadeve zaradi podpore policistom na protestih, na katerih je vlada prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktivirala 9. člen. Kar je sledilo v sliki, zvoku in besedah, je z veliko zaskrbljenostjo spremljala večina državljanov. Mlekuš je kot predsednik Sindikata policista Slovenije v javnem pismu zahteval, naj se ugotovi, ali je policija sploh ravnala v skladu s pravili in ali je vodstvo dajalo zakonite ukaze. Zaradi »lova« na anonimnega policista, ki je govoril v oddaji Tarča, je Mlekuš v podporo na svojem FB-profilu napisal, da anonimni policist predstavlja glas več kot osem tisoč policistk in policistov na terenu. Tudi njegovega. V oddaji Odprto za srečanje je Primorca, ki z družino živi v Kozani v Goriških brdih, pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 150 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače in se skupaj z njimi odpravila na to kar zahtevno pot okrog tega gorskega masiva. V tem aktivnem življenju, polnemu adrenalina, so našli čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
Ob državnem prazniku, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, o bitki z virusom in mediji, ali predsednik še zaupa vladi in o drugih aktualnih vprašanjih se je z njim pogovarjal odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko.
Valentina Lacovich je Koprčanka, ki je našla delo in dom v Brnu na Češkem. Tja je prvič prišla, ko je podpisala pogodbo o delu v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne v Brnu, pognala korenine in ostala. Ob obisku v domačem Kopru jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
Letos mineva 30 let od sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, dokumenta, ki je začrtal smer razvoja naše države, da bi ta izkoristila vse prednosti morja, lege, infrastrukture, pomorske tradicije ter znanja. 7.marca v spomin na sprejetje resolucije praznujemo tudi dan pomorstva. A ker je letos minil v epidemičnih razmerah, se bodo resolucije spomnili na sobotnem dogodku v Kopru. Že nocoj pa tudi v oddaji Odprto za srečanja. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem.
Na prvi šolski dan je bila gostja oddaje dr. Lucija Čok, profesorica in raziskovalka na področju poučevanja tujih jezikov in prva rektorica Univerze na Primorskem. Na svoji dolgoletni poklicni poti je poleg slovenskega šolskega sitema, s katerim se je ukvarjala tudi kot ministrica, dodobra spoznala evropske mehanizme in sodelovala v mnogih projektnih skupinah. Izkušnje pa je delila tudi s številnimi študenti, ki jim je bila mentorica na vseh stopnjah študija. Na obisk jo je povabila Neva Zajc.
V oddaji Odprto za srečanja je bil naš gost letošnji častni občan mestne občine Koper dr. Salvator Žitko, zgodovinar in umetnostni zgodovinar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru, ki je svojo bogato znanstveno kariero posvetil raziskovanju Istre, predvsem Kopra in njegove kulturne dediščine. Žlahten humanist, aktiven član številnih društev, navdušen frankofil, ki poleg strokovne odličnosti svoja znanja uspe približati tudi širši javnosti. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik.
Za Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica je več kot 70 let delovanja na področju pomoči in skrbi za ljudi z okvaro vida. Društvo ima sedež in prostore sicer v Novi Gorici, njegovi člani - teh je zdaj 235 - pa prihajajo iz vseh trinajstih občin na severnem Primorskem. Slepota ni tabu in ni ovira ne za osebni kot tudi ne za družbeni razvoj, poudarjajo v društvu, ki ga že dve desetletji vodi Igor Miljavec. Tudi sam močno slaboviden daje prednost ljudem, storitvam zanje za lažje in učinkovitejše premagovanje ovir, ki jih postavlja okvara vida v vsakdanjem življenju. Zato gradijo na stroki in socialnih programih rehabilitacije za različne vrste okvar vida in invalidnosti, pojasnjuje predsednik novogoriškega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec. Pred radijski mikrofon ga je povabil novinar Valter Pregelj.
Znanj, kako naši možgani nadzorujejo gibanje, je zelo malo. S tem se ukvarja raziskovalna ekipa v novem laboratoriju v Kopru pod vodstvom dr. Uroša Marušiča iz Znanstveno raziskovalnega središča. Laboratorij so vzpostavili v okviru mednarodnega projekta Twin Brain, pri katerem sodelujeta univerzi iz Berlina in Ženeve ter bolnišnica iz Trsta. S pomočjo sodobne opreme in umetne inteligence naj bi tako prišli do novih ugotovitev in razumevanj o možganih med gibanjem v realnem okolju. Večina raziskav je namreč doslej potekala le v statičnih pogojih. Z laboratorijem tako postavljajo mejnik, saj je tretji na svetu, ki se ukvarja s tovrstnimi raziskavami.
Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovičem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba. Tjaša Škamperle ge je povabila v studio Radia Koper.
Minuli teden so v bližini kopališča v Kopru postavili rdeči kiosk, ki se ga spomnimo iz sedemdestih let prejšnjega stoletja in ki je kmalu po nastanku zaslovel tudi po svetu, saj je že leta 1970, dve leti po prvih primerkih, postal del zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Danes zanimanje za ta kultni izdelek industrijskega oblikovanja spet narašča, tako da tudi koprska postavitev ni naključje. V oddaji Odprto za srečanja gostimo danes avtorja kioska, arhitekta in oblikovalca, profesorja Sašo Mächtiga. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo Mojco Milone, učiteljico tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevko in ljubiteljico narave, ki je skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. O vsem tem se bo z Mojco Milone pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Gost oddaje Odprto za srečanja je dr. Mitja Bricelj z direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se že vrsto let ukvarja z vodami, morjem in vprašanji, ki jih povezujemo z uporabno hidrogeografijo, kjer ga zanima predvsem kompleksen regionalni pristop. Med dejavnostmi, povezanimi z morjem, omenimo njegovo akcijo »Odkrivamo bisere slovenskega morja – Ohranimo želvo v slovenskem morju«, pa njegove napore za uveljavitev Slovenije kot pomorske države in za njeno aktivno vlogo pri oblikovanju evropske pomorske politike.Brez njega ne bi bilo priročnika za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. V zadnjem obdobju je koordinator stebra kakovost okolja pri Strategiji Evropske unije za Jadransko Jonsko makroregijo.
Ime Marijana Drobeža je neločljivo povezano z novinarstvom oziroma je temu poslanstvu zavezano. Večino svoje novinarske kariere pred upokojitvijo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je preživel v elektronskih medijih, predvsem s poročanjem za nacionalni radio in televizijo. Tako se ga marsikateri starejši poslušalec ali gledalec spomni kot dopisnika s kriznih žarišč v nekdanji Jugoslaviji, ko je na primer poročal s Kosova. Pa iz tržaškega zamejstva. Največ pa se je Marijan Drobež oglašal na radijskih valovih Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija - kot dopisnik z Goriške. Tako tudi pred 30-imi leti, ko se je Slovenija osamosvajala in je bil prvi, ki je domačo in širšo javnost seznanil z vojaškim spopadom na tedanjem mednarodnem mejnem prehodu v Rožni Dolini. Spomini na to obdobje, novinarska strast in ljubezen, ki ju še vedno udejanja s pisanjem za zamejski tednik Novi glas, in pa častitljivi osebni jubilej, ko je pred kratkim dopolnil 90 let, so dovoljšnji razlogi, da smo Marijana Drobeža povabili pred naš mikrofon. Z njim se je pogovarjal njegov kolega in dober prijatelj Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov