Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
457 epizod
457 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V oddajo Odprto za srečanja tokrat prihaja Urška Košir iz Kort nad Izolo. Študirala je na ameriški univerzi Yale, doktorat iz eksperimentalne psihologije opravlja na Oxfordu, zdaj se kot raziskovalka ukvarja s psihoonkologijo. Potrebe mladih pri prebolevanju raka so drugačne kot pri odraslih, izpostavlja. To niso pokazale zgolj študije. Tudi sama se je pri 22-ih letih soočila s to diagnozo, ki ji je odvzela dve takrat najpomembnejši stvari: jadranje in študij. Pogovor z Urško Košir bo tak, kot je njena zgodba: brez pomilovanja in z odprto glavo za vse odtenke, ki jih taka izkušnja prinaša. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Gost oddaje Odprto za srečanja bo kmet Franc Vodopivec iz Branika. Vodi kmetijo, katere začetki segajo v zgodnje 18.stoletje. Tradicijo združuje z vsemi novostmi, ki jih prinaša današnji čas. Ljubezen do kmetovanja je v ospredju, obenem pa tudi proizadevanja za izboljšanje položaja kmeta, saj je aktiven član številnih združenj. K pogovoru pa je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gostimo gradbenika in pisatelja Gorazda Humarja. Tudi njegovo raziskovalno delo in pisanje se navezuje na osnovni poklic. Doslej se je podpisal pod deset knjig, ki na različne načine odstirajo zgodovino gradbeništva. V ospredju njegovega raziskovanja so mostovi. Tudi prva Humarjeva knjiga je o Solkanskem mostu - kamnitem velikanu ob Soči. Sicer pa je aktiven predavatelj na ljubljanski in mariborski univerzi. Letos je tako kot naš radio dopolnil 70 let. Na klepet ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gost oddaje Odprto za srečanja je tokrat Vojko Volk, Primorec po rodu, politolog in diplomat po poklicu in dejavnosti, trenutno pa generalni konzul v Trstu. Za seboj ima dva veleposlaniška mandata, v Rimu in Zagrebu, večkrat je sodeloval pri oblikovanju strateških dokumentov RS in sodeloval v projektih, ki so se ukvarjali z Balkanom. Je pronicljiv analitik mednarodnih odnosov in publicist za področje zunanje in notranje politike, ki ga redno beremo v domačem tisku.
Tudi v Sloveniji se vedno bolj uveljavlja recikliranje zavrženih materialov v nove izdelke, pri katerem iz ostankov in odpadnih materialov nastajajo novi materiali in kakovostni izdelki. Eden zanimivejših so zagotovo veganske balerinke, ki jih izdelujejo v društvu Destilator iz okolice Pivke. Vodja društva Maja Modrijan je balerinke prvič izdelala eksperimentalno, iz čiste radovednosti, brez čevljarskega znanja in zgolj za lastno uporabo. Svojo trajnostno naravnano pot od takrat do danes je razkrila v pogovoru z Anito Urbančič.
Katjuša Kosovel iz vasice Črniče v Vipavski dolini je izdala že štiri knjige: dve pesniški zbirki in dve knjigi, v katerih so zbrane lepe misli. Pred tremi leti je na Facebooku ustvarila skupino, ki se je sprva imenovala Ulica mavričnih dežnikov. V njej je zbirala svoje pesmi, misli, organizirala nagradne igre in dobrodelne licitacije. Pesmi so s časom našle nov dom v knjigi, s čimer je povezan zanimiv zaplet, saj je naprej želela izdati samo nekaj izvodov - zase in za najbližje družinske člane. Danes se njena Facebook stran imenuje Ulica lepih misli in ima že skoraj 59 tisoč podpornikov, Katjuša pa je pred izidom pete knjige, slikanice za otroke. Na pogovor jo je povabila Anita Urbančič.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Sonja Kralj, predsednica Notarske zbornice. Je poklic notarja lahko kreativen, je notarjev preveč, so tarife previsoke, zakaj si želijo novih pristojnosti ... S Korošico, ki vsak prosti trenutek izkoristi za skok na Primorsko, se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Že skoraj tri desetletja v Lokavcu pri Ajdovščini vodi družinsko podjetje, ki se ukvarja s pekarstvom in slaščičarstvom. Letos jo je Klub 500 podjetnic izbral za podjetnico leta 2019 v kategoriji samostojnih podjetnic. Kako se je podala na to pot, kakšni so bili začetki in kako poteka njeno delo danes bo povedala v pogovoru s Karin Zorn.
Primorka Ana Gregorič skupaj s partnerjem Luko fotografira poroke. Kot pravi, je vsaka poroka drugačna in neizmerno uživa, ko to lahko pokaže skozi objektiv. Tik pred začetkom letošnje sezone porok, ko ne bo prosta niti en konec tedna, se je pripeljala iz Ljubljane, kjer živi zadnja leta, da svojo strast, pa tudi nasvete tistim, ki se bodo poročili, deli tudi z nami. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
27. april je praznik. Dan upora proti okupatorju. Nekoč smo ta prazniki imenovali dan Osvobodilne fronte. 26. aprila zvečer, leta 1941 so v Vidmarjevi hiši, v okupirani Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, v katero so se združile svetovnonazorsko različne stranke – od komunistov do krščanskih socialistov. Sklenili so, da krenejo v oborožen upor proti okupatorju. Skupaj so takrat znali prepoznati nasprotnike humane družbe. In kako je danes? O uporu, vrednotah tovarištva, solidarnosti in enakosti razmišlja aktivist, raper, antifašist in kot sam pravi, najprej človek – Darko Nikolovski.
Tokrat je Ingrid Kašca Bucik v oddajo povabila igralca Iva Barišiča, ki je vso svojo kariero zgradil v sedanjem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Na odrskih deskah je oblikoval blizu 200 vlog, obenem pa tudi številne filmske. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Sklada Staneta Severja, odličje Marija vera, žlahrni komedijant in primorsko gledališko nagrado tantadruj. Po upokojitvi se posveča le še filmskim upodobitvam, obenem pa z veseljem odkriva lepote sveta.
V oddaji Odprto za srečanja smo tokrat gostili igralca Vladimirja Jurca, člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je pred dnevi dobil nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Jurc je tržaškemu gledališču zvest že od zgodnjih 80-ih let in je bil ves čas eden repertoarnih stebrov. O dolgoletni uspešni karieri se je z njim pogovarjala Neva Zajc.
V oddaji se družimo z velikimi zvermi - medvedom, risom in volkom. Seveda ne dobesedno. O živalih, ki nam še vedno zbujajo nelagodje, se pogovarjamo z Dragico Jaksetič, ki je na občini Pivka zadolžena za čezmejni projekt Carnivora Dinarica. Gre za projekt, ki obravnava velike zveri in sobivanje z njimi. Gostja oddaje Odprto za srečanja Dragica Jaksetič je tudi sicer velika ljubiteljica narave. Prihaja iz Ilirske Bistrice, kjer narava še vedno ponuja nešteto priložnosti za neposreden stik z njo. Dragico Jaksetič je pred mikrofon povabila Barbara Kampos.
Alpinist Peter Podgornik zahaja v gore že 43 let. Njegovi začetku so povezani z bratoma Pavlom in Rudijem, ko so najprej skupaj prehodili večji del Slovenske planinske transverzale, kasneje pa se z doma narejeno opremo preizkušali v stenah na južnem robu Trnovske planote. Poleg plezanja v evropskih gorah je bila njegova želja obiskati visoke stene Himalaje in drugih gorstev širom sveta. To se mu je prvič uresničilo leta 1981, ko je bil član odprave na Lotse. Leto kasneje je s primorskimi alpinisti plezal v južni steni Aconcague in skupaj s kolegi preplezal novo, takrat morda najtežjo tovrstno smer v južni Ameriki. V Himalajo se je kot plezalec vrnil še dvakrat. Bil je tudi na Grenlandiji, vmes pa je plezal v Yosemitih in bil na slovenski odpravi v vzhodno steno Cerro Torreja. V Patagonijo se je vračal večkrat. Peter Podgornik je prejemnik številnih priznanj v alpinizmu, gorski reševalni službi in civilni zaščiti. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
V oddaji Odprto za srečanja bo naša gostja Danica Blažina- legendarna plezalka in alpinistka prve povojne generacije, ena tistih, ki so pogumno orale ledino modernega slovenskega ženskega alpinizma. Častna članica Obalnega planinskega društva in obalnega alpinističnega kluba je pred dnevi praznovala 91.rojstni dan. Konec januarja ji je Planinska zveza Slovenije podelila nagrado za življenjsko delo v alpinizmu. Nocoj bomo spoznali njeno zanimivo življensko in alpinistično pot. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik!
V oddaji Odprto za srečanja se družimo z dolgoletnim predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudijem Pavšičem. Devetega marca bo, po 22-ih letih, vodstvo SKGZ predal svoji naslednici ali nasledniku. Rudija Pavšiča poznamo predvsem kot neumornega borca za pravice slovenske narodne skupnosti. Njegovi bližnji sodelavci pa o njem najprej povedo, da je velik človek. Je "kompanija", pravijo - družaben človek, povezovalec, diplomat in če morda niste vedli, nekoč je bil tudi izvrsten nogometaš. In s čim se bo ukvarjal Rudi Pavšič po 9-em marcu? Več v pogovoru, ki ga je pripravila Barbara Kampos.
Obiskovalci so na kulturni praznik dodobra napolnili Galerijo Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči. Od tega dne je namreč v njej na ogled do pustnega 5. marca samostojna razstava ljubiteljske slikarke in kiparke Marice Kobal iz Renč na Goriškem. Začetno slikarsko znanje je pridobila na novogoriški Univerzi za tretje življenjsko obdobje, izobraževala se je pri različnih ustanovah in mentorjih, od vsega začetka pa je Marica tudi članica likovne sekcije v okviru renškega društva KUL.TU.RA. Njena dela zaznamuje občudovanja vredna raznolikost - tako glede motivike kot tudi tehnike. Rada se udeležuje likovnih ekstemporov in pogosto sodeluje na skupinskih razstavah. Z Marico Kobal se je o njenem ustvarjalnem navdihu, likovnem iskanju in izrazu ter življenjski razpetosti med Krnom in reko Vipavo pogovarjal novinar Valter Pregelj.
Tokrat gostimo enega prvih kantavtorjev na Slovenskem, Aleksandra Mežka. Z glasbo je navduševal v Angliji, Ameriki in doma. Ob 70. rojstnem dnevu šteje 53 let glasbene ustvarjalnosti, izdal pa je 30 albumov. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Tokrat je bil naš gost samostojni podjetnik doktor veterinarske medicine Peter Maričić, specializiran tudi za zdravljenje eksotov. Rešuje in oskrbuje divje živali. Tudi v prostem času. Z urbanimi ribniki z akvaponiko pa vnaša košček narave v urbano okolje. Trenutno je njegova največja želja, da bi se naravovarstvo naslonilo na gospodarstvo. Z njim se pogovarjala Loredana Vergan.
Tokrat gostimo Franca Černigoja, učitelja, pesnika, pisatelja, zapisovalca ljudskega izročila ter urednika več knjig in zbornikov. Rojen je bil na Predmeji, svoje poklicno življenje je posvetil poučevanju materinščine na Osnovni šoli Col. Skupaj z učenci je začel zbirati ljudsko blago z Gore nad Ajdovščino in okoliških krajev. Objavljali so ga v šolskem glasilu, nastalo pa je tudi več knjig. O njegovem zbirateljskem in drugem delu ter poklicu učitelja nekoč in danes bo več povedal v pogovoru s Karin Zorn.
Neveljaven email naslov