Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
898 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
Teden, ko naj bi zadnjim dvomljivcem in ignorantom ter upornikom brez razloga postalo jasno, da gre zares in se nam piše zelo slabo. Komentira Aleš Smrekar.
Ko se v nekaj dneh z nagovori državljanom oglasita predsednika države in vlade, za njima pa še ključni ministri, je jasno, da nas politični vrh pripravlja na slabe novice. Ko je ključno sporočilo, da so razmere resne, da pa bomo "skupaj zmogli", je to že zanesljiv znak za alarm. Zdaj gre zares. Zelo zares. Centrifugo vrti Tanja Starič.
Mogoče bi angleški pisatelj Douglas Adams, če bi doživel dogodke leta 2020, spremenil načrt uradniških Vogonov za uničenje Zemlje, kot se je to zgodilo v Štoparskem vodniku po galaksiji, ki je izšel pred 41 leti. Tako pa se je nekaj mučnih mesecev po nesrečnem prenosu novega koronavirusa z netopirja na človeka zgodil ta teden. V Sloveniji. "Gre za to, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, za naše bližje. Ukrep je zelo preprost: higiena rok in kašlja, ne dotikajte se obraza, kašljajte v rokav, nosite masko in vzdržujte razdaljo metra in pol. Če storimo samo to, smo naredili ogromno." - specializant infektologije Federico V. Potočnik Če samo en teden intenzivno spremljate novice iz Slovenije in sveta ter ste poleg tega močno vpeti na vseh družabnih omrežjih, kjer sledite kvazi vplivnežem in politikom, lahko mirno potegnete črto in rečete, da smo planet globoko zavozili. Zgovoren je že podatek, ki ga je ta teden na mednarodni dan umivanja rok posredoval Unicef - umivanje rok z milom še vedno ostaja nedosegljivo trem milijardam ljudem po vsem svetu. Za vse bomo plačali, tudi za to, da se naši svetovni voditelji še vedno ne zmorejo dogovoriti o podnebnih ciljih. Sicer pa še enkrat: maske, umivanje rok in distanca, drugače pa, samo brez panike.
Če bi pobrskali po arhivih te oddaje, bi težko našli kakšno, v kateri ni omenjeno zdravstvo. Več deset let podhranjenosti – kadrovske in tiste v zgradbah, neurejeno financiranje in nabava, nejasni normativi … še bi lahko naštevali. Res pa je tudi, da na svetu ni zdravstva, ki bi zmoglo zaustaviti epidemijo brez sodelovanja državljanov in brez odgovornosti, ki je ključna beseda tudi za ta teden pogosto nastopajočega premiera. Zafrkavanja je konec, vrag je vzel šalo … je povedal premier, takoj ko je odgovornost preložil na neimenovano manjšino in pripisal krivdo osrednjim medijem v državi. Krivca je pač treba najti, gre za psihološko strukturo delovanja. Tudi ta ni nepomembna v teh razmerah. Prav tako ključne so kapacitete v zdravstvu, predvsem kadrovske.
Da nam vse, kar se dogaja, ne bi preveč dvigalo temperature, nam jo bodo odslej merili. V tokratni Centrifugi pričakujemo tudi ekskluzivno javljanje ameriških predsedniških kandidatov, ki bosta komentirala nedaven izpad v slovenskem parlamentu.
Kar podvizati se je bilo treba pri tokratnem tedenskem komentarju. Ne zato, ker bi bil teden nabit s pomembnimi novicami, ampak zato, ker so sicer redke upoštevanja vredne novice vredne širše razlage.
Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: "Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko." Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. "Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade," pravi avtorica Tatjana Pirc.
Slovenija je obarvana rumeno, kar je iz športnega zornega kota dobro, pri semaforju korone, ko se utegne rumena kmalu ugasniti in zasvetiti rdeča, pa malo manj. Tokratno Petkovo centrifugo pa začinimo še z različnimi teorijami zarote, ki so jim krizni časi nataknili krila.
Impresivna družba po nazivih, manj impresivna po mednarodnem ugledu nam je v idiličnem okolju slovenskega turističnega bisera naslikala podobo krasnega novega sveta, ki ga v naši državi vse bolj udejanjamo v mislih, besedah in dejanjih. V tem čudovitem družbeno-političnem okolju spet dobivajo domovinsko pravico zdrava pamet, domačijsko upravljanje javnih zadev, medijske organizacije vprašljivega slovesa, populistični imperativ pa postaja v politiki nov in celo zaželen demokratični vzorec. Čas je, da gremo po sledi tega družbenega napredka tudi v Sloveniji. Zatorej »Živela Slovenija« je vzkliknil naš madžarski kolega Viktor Orban.
Resnica naj bi bila (po najbolj splošni definiciji) pojem, ki pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo. Če torej hočemo bolj prijetno resnico, je treba le nekoliko modulirati vhodna dejstva. Posledično seveda dobimo več resnic. V sistemu, ki ga trenutno živimo, pa je dodatna ponudba dobra stvar.
More (hrv.) ali more (sl.) ali more (ang.) – tu je kleč! Tale tedenska centrifuga bi morala biti prva po obdobju kislih kumaric in pasjih dni, taka, ki bi nas postopno vračala v vsakdanjo rutino – če bi ta od marca 2020 sploh še obstajala. Pa očitno ne več. Nekdaj so bili namreč tole dnevi, ko so starši šolarjev že imeli pogrizene nohte od šolskih nabav in razmišljanja o tem, kako bo, ko bo treba na hitro spet v šolo. Zdaj pa jih najbolj skrbi, da se čas do odhoda v šolo ne bi kaj podaljšal.
Tombola življenja se igra ne glede na to, kje na svetu ste. Vsakemu je naklonjena drugače. Tombola Centrifuge pa tokrat ni bila naklonjeni ministrici Aleksandri Pivec, ki do konca redakcije te oddaje še ni odstopila, ostalim regijskim samodržcem,izstrelitvi ruskega cepiva Sputnik, potapljajočem se tankerju na Mavriciju in nešteto drugim novicam, ki ste jih skoraj zagotovo zamudili. So pa na tomboli zadeli samoržci nove šole, ki se jim očitno toži po starih časih, zapakiranih v celofan. Tako tombolo kot centrifugo sta vrtela tonski mojster Gašper Loborec in novinar Gašper Andrinek.
“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja. Avtor: Luka Hvalc
Smo v petem mesecu novega štetja. Štetja okužb, žarišč, zbolelih, hospitaliziranih, prebolelih. Peti mesec nenormalne normalnosti. Živimo v obdobju umetnikov interpretacije, ki naj ob svojih polpolnih in polpraznih kozarcih še naprej ugotavljajo, ali je Mars naša prihodnost ali preteklost. "Če bo uzakonjeno zavijanje pri rdeči, bo zmagal tisti, ki bo najglasneje trobil."
Po petih dneh pogajanj so voditelji sedemindvajsetih evropskih držav dosegli dogovor o sedemletnem proračunu unije in skladu za obnovo. Kompromis je dosežen, če so z dogovorom vsi ali malce nezadovoljni, ali pa če so vsi zadovoljni. Po tokratnem evropskem vrhu se je, kot za zdaj kaže, zgodilo to zadnje. Zmagovalci so vsi. Prvič naj bi bil dogovor o proračunu povezan s podnebnimi cilji in s spoštovanjem vladavine prava. Potem pa so interpretacije različne … in tudi sprenevedanja. Sprenevedanje madžarskega premiera Viktorja Orbana in druščine ter sprenevedanja Evropske unije – z jedrnimi, varčnimi ali kakor jim želite reči – članicami na čelu, ki ostaja v primežu politične impotentnosti. Komentar je pripravila Nataša Štefe.
Obramboslovec Janša je uspešen strateg, odpira fronte drugo za drugo tako, da zmede svoje politične nasprotnike in ti lahko samo tavajo od enega do drugega odprtega spopada, nepripravljeni na dobro premišljene poteze druge strani. Javna razprava o spremembah medijske zakonodaje, ki je ta teden dvignila največ prahu, je zdaj podaljšana do 5. septembra, ampak v tej vojni z mediji, ki jo je predsednik vlade napovedal že v začetku maja, strokovna javnost in argumenti nimajo vloge – tako kot tudi skorajda na vseh drugih bojiščih, gradbiščih. Samo upamo lahko, da se bo med počitnicami, ki se za parlamentarce začenjajo ta konec tedna, prah z gradbišč toliko polegel, da bo slika postala bolj jasna in bodo spregledali tudi tisti poslanci, ki še imajo zdravo kmečko pamet in razmišljajo s svojo glavo.
Slovenija in tudi številne druge države se soočajo povečanjem števila okužb s koronavirusom. Komaj smo se navadili na bolj omiljene ukrepe, se bomo verjetno morali spet na bolj trde metode za preprečitev širjenja te nadloge. V Srbiji so zaradi takih ukrepov in tudi splošnega nezadovoljstva z oblastjo izbruhnile demonstracije. V oddaji lahko slišite glasbo znanega italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja. Žal z razlogom, kajti ta teden se je v 92- letu starosti poslovil s tega sveta. Njegov rojak, z oskarjem nagrajeni režiser Paolo Sorrentino, je ob njegovi smrti povedal nekaj toplih besed o tem glasbeniku. "Moriccone je bil eden od redkih genijev, ki jih je imela ta dežela , to ve vsak. Bil je zadržana, skromna osebnost. Zaradi tega je bil še bolj poseben, kajti lahko bi govoril o svojih velikih dosežkih, a je raje ostajal v ozadju. To je v teh časih redka lastnost." Res, skromnost v teh čudnih časih ni zaželena. Teden komentira Tomaž Gerden.
Ta teden smo od italijanskih policistov izvedeli, da uporabnike sintetičnih drog v Evropi zalagajo skrajneži islamske države. Dolgotrajna uporaba amfetaminov med drugim povzroča poškodbe notranjih organov in možganov, kaj pa džihadisti še primešajo zraven, je prepuščeno njihovi kruti domišljiji, za katero vemo, da nima meja. Brez meja pa je tudi, sicer veliko prijaznejša, morda celo preveč, domišljija predsednika Pahorja, ki se je ta teden z vlakom odpravil na Madžarsko. Medtem pa so Madžari postali lastniki še enega medija v Sloveniji, ki je padel v roke oligarha, ki je tesno povezan z vladajočo stranko Fidesz, katere predsednik ima zelo rad zemljevide velike Madžarske. Toda v Sloveniji se je dogajalo tako veliko, da za dogodke izven meja v Petkovi centrifugi ni prostora. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Gorazd Rečnik.
Nekje med topovi, virusi in sajenjem rožic se zadnje čase vijejo slovenske stezice. Preventivno ograjeni Kongresni trg je bil ob državni proslavi priča politiki 20.20. Neue Politische Kunst, nova politična umetnost*, politična umetnost možnega, pod krinko dnevnih provokacij in izrednih razmer, išče predvsem prostor za ozke interese. In bolj ali manj uspešno zamegljuje resnično pomembna polja razprave.Protestniki so uporniške moči strnili pod Prešernovim obličjem. Večina udeležencev alternativne proslave, tudi za njeno politizacijo so s svojo prisotnostjo poskrbeli nekateri opozicijski politiki, je nezadovoljna z državo in vlado. Med alternativce so se pomešali samooklicani patrioti v rumenih jopičih. Z očitnim namenom provokacije in z iztegnjenimi tetoviranimi desnicami nekaj jeznih fantov. Avtor: Luka Hvalc
S pomočjo starih dobrih slovenskih pregovorov se spominjamo dogodkov preteklega tedna.
Neveljaven email naslov