Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj gnilega je v deželi Danski. To je že v elizabetinskih časih uvidel Shakespeare, zdaj - po več kot 400 letih, pa to ve ves svet. Zato bodite brez skrbi, če vas morda skrbi, da bi nenadoma lahko ostali brez skrbi. Ljudje znamo vedno poskrbeti, da nam na tem svetu ni prav lahko.
898 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Nekaj gnilega je v deželi Danski. To je že v elizabetinskih časih uvidel Shakespeare, zdaj - po več kot 400 letih, pa to ve ves svet. Zato bodite brez skrbi, če vas morda skrbi, da bi nenadoma lahko ostali brez skrbi. Ljudje znamo vedno poskrbeti, da nam na tem svetu ni prav lahko.
V Centrifugi obelodanimo nekaj kuharskih nasvetov v zvezi z jajci, pregledamo program prihajajočega predvolilnega festivala z uveljavljenimi starimi in nekaterimi novimi alternativnimi skupinami ter med vznesenim poletom v vesolje razmišljamo o pravih božičnih zvezdah. Avtor: Jan Grilc
Vrh Evropske unije je pozval k usklajenemu boju proti novi različici korona virusa omicron, ki se širi zelo hitro. Evropski parlament, oziroma njegove levo sredinske in leve stranke, je sprejel resolucijo o Sloveniji, v kateri od vlade terja med drugim tudi, da zagotovi neodvisno delovanje javne RTV. Za svobodo misli pa je nagrado Andreja Saharova izročil zaprtemu ruskemu aktivistu Alekseju Navalnemu. Tedenski komentar je prispeval: Tomaž Gerden.
Medtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!
Resnično je težko čutiti kaj drugega kot sožalje ob trenutnih političnih razmerah v Sloveniji. A ker nam vsaj za zdaj nekulturna in amoralna institucionalna politika še ne kroji prostega časa, ob nastopu veselega decembra vseeno skušajmo najti nekaj tistega, kar nas v življenju navdihuje. Avtor: Gašper Andrinek
"Ni novica, če pes ugrizne človeka, novica je, če človek ugrizne psa. Ni novica, če čoln pluje po morju, novica je, ko se čoln vozi po cesti," tako Petkovo centrifugo začenja avtorica Tatjana Pirc, ki oddajo zaključuje z besedami: "Naj obstane in se razvija dobra javna radiotelevizija. In naj živi javnost, ki je njena zaveznica!" Med uvodom in zaključkom pa je zelo dramatično.
Za nami je en žalosten teden, še en žalosten teden - poln katastrofičnih novic, obupovanj, pozivov, prepričevanj prepričanih, teden moralno-etične inventure. Pa še kakšen voluhar se najde zraven. Ampak vprašanje, če se nas je vse skupaj dotaknilo na pravi način, ugotavlja Aleš Smrekar, ki ožema dogodke v tokratni Petkovi Centrifugi.
"Dvignimo pričakovanja do politikov," je v oddaji Skupaj naprej, ki se je prvič v zgodovini sočasno predvajala na TV Slovenija in POP TV, pozvala filozofinja Alenka Zupančič. Politiki mešetarijo po svoje, si zrihtajo posel tu in uslugo tam, mi pa to samo še osuplo gledamo in se tolažimo s tem, da vsaj vemo, da so vsi pokvarjeni. Po njenem je to perverzna in že skoraj mazohistična simbioza, zato dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače.
Z uničevanjem planeta si »kopljemo svoj lasten grob« je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Doma smo soočeni z nevarno rastjo dnevnih okužb, zato se je poglavitno vprašanje tega tedna vrtelo okrog vprašanj o kolapsu zdravstva in ali bo vlada z ukrepi ponovno zaprla državo z vsemi posledicami za posameznika in družbo. Medtem so vidni člani SAZU opozorili, da se avtokratski način vladanja pri nas ni zmanjšal, negativni učinki le tega pa se kažejo tudi na obvladovanju pandemije.
Neznosno postaja življenje pod oblastjo, ki se ni sposobna distancirati od lastnih simptomov in napak ter jih reflektirati. Ali se vsaj – sem pa tja – zadržati v svoji napadalnosti. Neznosno pa predvsem utrujajoče. Utrujajoča je ta igra sprenevedanja in izčrpavanja pa tudi številnih neumnosti, ki ne vzdržijo racionalne argumentacije … gre za način vladanja, jaz imam prav, ker sem jaz. Ni samo pri nas, a človek bi kar stekel stran … Teden komentira Nataša Štefe.
Tako kot blato je živa materija tudi korupcija, ki spreminja agregatna stanja za vsako ceno ter zastruplja družbo, kot blato zastruplja podtalnico. Solidarnosti moramo vrniti vso težo besede, ki si jo zasluži, saj je zaradi nezaslišane politizacije povsem razvrednotena. Solidarnost moramo nujno začeti živeti, tako individualno predvsem pa institucionalno. In jo prenehati vlačiti po ustih, z njo žugati in opletati po volilnih programih.
V Sloveniji je tudi prostor hudo relativen, tudi če pomislimo na že skoraj vsakodnevne proteste po prestolnici, ki sploh niso več novica. Kot bumerang se očitno vrača tudi svetovna energetska kriza, in to ravno na začetku kurilne sezone na severni polobli. Nas bodo res morale podivjane cene energentov pripraviti na toliko let odlagano varčevanje. Za zdaj sicer naš način življenja in svetovne smernice prej izgledajo kot norčevanje, ne pa varčevanje, recimo z elektriko.
Policisti so v torek tako brezmejno zagnano in nediskriminatorno izstreljevali solzivec vsepovprek po ljudjeh v ljubljanskem središču, da so pri tem poškodovali celo svojega pripadnika. Medtem pa na vrhu EU na Brdu pri Kranju politiki niso dosegli nič oprijemljivega. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Kaj je glavni razlog za to, da svet, kot smo ga poznali, razpada na koščke? Prazni "bla bla" politikov, kot pravi nepopustljiva deklica Greta? Negotovost zaradi hitrih sprememb, ki jih ne razumemo? Krivice, dvoličnost in zlorabe elit? Pandemska utrujenost ali povedano preprosto: glasno in žal vse pogosteje tudi nasilno sporočilo, da "ne zmoremo več, hočemo svoja življenja nazaj!"?
Petek popoldne ni najbolj optimalen čas za biti jezen. Ampak saj niti nimamo več izbire. Jezni, znervirani, celo agresivni smo praktično neprestano. Že tedne, že mesece. Izhodišče tokratne centrifuge je prav jeza. In kaos. Ta dva sta premo-sorazmerna z neuspešnostjo spopadanja s epidemijo. In jezo bi iz Slovenije lahko izvažali.
Kaj pomeni kriterij PCTP? Poslušanje centrifuge Tatjane Pirc. Vsi izpolnjujete pogoje! Avtorica se bo oglasila iz brezna, ki mu ni videti dna.
Imamo pravosodnega ministra, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Imamo predsednika, ki pomaga pri iskanju alternativnih rešitev za financiranje STA, potem ko vrhovno sodišče pove, da to vladi nalaga zakon. Imamo politike, ki lahko žalijo državljane, državljani pa njih ne smemo z zmerjanjem soočiti s posledicami njihovih ravnanj. Imamo ravnatelja, ki ne verjame v virus, verjame pa v protikoronske dodatke zaradi dela v rizičnih razmerah, ki jih povzroča "domnevni" virus covid-19. In imamo goreče zanikovalce koronavirusa pod taktirko majorja Trohe, ki jim je oblast kar štiri mesece dovolila spodkopavati prizadevanja vlade v boju z virusom pred glavnim vhodom v RTV Slovenija, ker policija ni ocenila, da z bivakiranjem na intervencijski poti v stavbo naše televizije predstavljajo tudi varnostno tveganje. Dobrodošli v krasnem norem svetu!
Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti.
Slovenija je od danes torej spet obarvana v rdeče po evropskem semaforju. To nas najbrž ne bi smelo presenetiti, saj se je vse odvijalo po praktično enakem scenariju kot lansko poletje. Priprave pred začetkom šolskega leta so spet potekale kot prvovrstna zmeda, prava tragikomedija spektakularnih obratov za 180 stopinj, v kateri so ravnatelji šol pristali med kladivom in nakovalom. Podobno kot afganistanski prebežniki, ki so jim poti na varno vse bolj zaprte. Centrifugo vrti Jan Grilc.
Že ves teden so oči svetovne javnosti uprte v Afganistan, kjer so se talibani dobesedno sprehodili v Kabul, brez izstreljenega naboja. In se je sistem, ki so ga zavezniki gradili dve desetletji, v nekaj tednih ali celo dnevih sesul kot hišica iz kart.
Pred 30-imi leti so znanstveniki začeli opozarjati, da naš gospodarski in na fosilnih gorivih temelječ razvoj ni okoljsko vzdržen in da se bo naš način življenja od prometa do hitre mode odrazil v spremembah podnebja, ki bodo za nas (milo rečeno) škodljive in neugodne. Napovedi znanstvenikov so se uresničile, znanost je imela prav. Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu. O tem smo lahko ta teden brali in poslušali med vsakodnevnimi novicami. Morda najbolj ključni ugotovitvi, poročila Medvladnega odbora, pri katerem je sodelovalo več kot 234 znanstvenikov iz 66-ih držav, sta, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje zajele prav vse kotičke sveta. In da ima največ vpliva na to – homo sapiens sapiens*. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe. *človek
Neveljaven email naslov