Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teden nas je ujel med kratkoročno reševanje dnevnih aktualnih težav in obljube o dolgoročnih rešitvah, ki naj bi prišle kmalu in dokončno rešile našo prihodnost. Kot da bi se človeštvo vsako jutro zbudilo zadovoljno, ker je prejšnji dan dobro opravilo z gašenjem, a le zato, da takoj ugotovi, da je čez noč ogenj vzplamtel nekje drugje. O gašenju z javnim denarjem in požiganju s slabimi odločitvami v centrifugi razmišlja Jan Grilc.
899 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Teden nas je ujel med kratkoročno reševanje dnevnih aktualnih težav in obljube o dolgoročnih rešitvah, ki naj bi prišle kmalu in dokončno rešile našo prihodnost. Kot da bi se človeštvo vsako jutro zbudilo zadovoljno, ker je prejšnji dan dobro opravilo z gašenjem, a le zato, da takoj ugotovi, da je čez noč ogenj vzplamtel nekje drugje. O gašenju z javnim denarjem in požiganju s slabimi odločitvami v centrifugi razmišlja Jan Grilc.
Pred 30-imi leti so znanstveniki začeli opozarjati, da naš gospodarski in na fosilnih gorivih temelječ razvoj ni okoljsko vzdržen in da se bo naš način življenja od prometa do hitre mode odrazil v spremembah podnebja, ki bodo za nas (milo rečeno) škodljive in neugodne. Napovedi znanstvenikov so se uresničile, znanost je imela prav. Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu. O tem smo lahko ta teden brali in poslušali med vsakodnevnimi novicami. Morda najbolj ključni ugotovitvi, poročila Medvladnega odbora, pri katerem je sodelovalo več kot 234 znanstvenikov iz 66-ih držav, sta, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje zajele prav vse kotičke sveta. In da ima največ vpliva na to – homo sapiens sapiens*. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe. *človek
Glavni dogodek na sveta so že nekaj dni olimpijske igre v Tokiu. Spremljanje iger je za marsikoga oddih od vsakdanjega življenja, še posebej, če so športnice in športniki iz njegove države uspešni. Slovenijo je te dni zajela košarkarska vročica in veselje nad uspehi drugih naših športnikov. A svet se, kljub športnim igram, vrti naprej. Pojavljajo se bojazni o hitro prihajajočem novem valu covida-19, sredozemske države pustošijo požari, v Afganistanu talibani ponovno osvajajo državo …
V tokratnem centrifugiranju smo se po najboljših močeh skušali predajati športnim uspehom in miselnosti zmagovalcev. Dejstvo namreč je, da vsakodnevne sprožilce slabe volje te dni zavoljo športnih uspehov precej lažje prenašamo. In da je miselnost voditeljev nalezljiva v dobrem in slabem.
Olimpijske igre so se začele, a ne nalagajmo športnikom nepotrebnega pritiska, naj dajo vse od sebe. Takisto moramo storiti tudi mi, da bi se uprli razmahu nevednosti, ki nam preti na vsakem digitalnem koraku. Resničnost je že nekaj časa pod velikim pritiskom. Preobsegajoča informiranost posamezniku na vsakem koraku, z vsakega ekrana, predstavlja vedno večji zalogaj, da se prebije med balastom laži in zavajanj do resnice in informacij z dodano vrednostjo, ki človeku obogatijo življenje in ga ne potiskajo na rob prepada nevednosti. Glasba: Borja Močnik Zvok: Blaž Kumše Besedilo: Gašper Andrinek
Živimo v vznemirljivih časih**, ko je večina proti za in za proti. Roberto Mancini, selektor italijanske nogometne reprezentance, ki je osvojila naslov evropskih prvakov, pravi, da zmaga tisti, ki ima vroče srce in hladno glavo. Tatjana Pirc pa v Petkovi centrifugi ugotavlja, da to velja za igrišča in volišča. * odlomek iz pesmi Voda radosti, glasba in besedilo Robert Petan: ''... zdej pa povejte, če smo vam kdaj lagal! A smo vas kdaj že žejne čez vodo peljal? A smo vam kdaj že slane vode pit dal?'' ** Živimo v vznemirljivih časih je naslov razstave sodobne slovenske likovne umetnosti, ki je na ogled v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Odprl jo je minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal: ''Razstava je postavljena tako, kot sem želel.''
Zdi se, da oblast dela vse, da bi še poglobila prepad med sabo in ljudstvom ter med posameznimi skupinami v družbi.
S pravljico o čudežnem nastanku naše Slovenije se je ob 30 obletnici za elitnimi ograjami ta centrifugalni teden tudi začel, končal pa s počastitvijo drugega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, ki se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda Cluga. A povodnemu Janezu Uršike zale tudi prek dneva niti s prijazno nabritostjo ni uspelo omehčati. Je znala obljubiti, je znala odreči in biti priljudna in biti prevzetna, kot je to pač nekoč opisal France. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Damjan Zorc.
Politika je leta 1991 dobila ukaz slovenskih volivcev. Ta ukaz se je preudarno in smiselno prevedel v temeljno listino pozneje tudi v Ustavo Republike Slovenije. In spoštovanje Ustave ter tudi temeljnih državnih institucij države je tisto, kar bi morali slaviti ob obletnici Slovenije … Na čelu tudi z ustavnimi členi, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država, z bistvenim načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ter, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.
O molčečem pravosodnem ministru, naslednjem slovenskem kralju družabnih omrežjih, malih sivih celicah osamosvojitve in o tem, zakaj je Butnskala morda aktualna kot še nikoli. O poletju na slamnati strani Alp.
V naslednjih minutah nas čakajo lov na čarovnice, kljukasti križi in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in širše. Ta teden presenetljivo to ni predsednik države. Kdo ga je z naskokom izrinil s prestola, izveste v Centrifugi. Teden komentira: Gorazd Rečnik.
V času, ko se vse bolj privajamo na neslavno podobo naše domovine, v kateri trda roka oblasti uničuje družbeno-razvojne in zgodovinske dosežke na področju svobode izražanja, svobode medijev in vladavine prava, bi lahko uporabili Janševo prispodobo o žabi iz njegovega eseja Vojna z mediji. Če žabo vržeš v vrelo vodo, bo skočila ven, če jo vržeš v mlačno in počasi segrevaš, pa bo v kotlu ostala do bridkega konca. Ali se bomo privadili na ta krasni novi svet v zameno za prgišče bombončkov v obliki bonov in ostalih drobcenih vladnih daril? Centrifugo vrti Aleš Kocjan.
Ne čujem dobro, Ničesar ne slišim*. Skrajni čas je, da vlada zamenja ponudnika telekomunikacijskih storitev, saj se je minuli teden spet, v ključnih trenutkih, premierju Janši zgodil komunikacijski šum. Teden je bil sicer v znamenju preštevanja in politične matematike v parlamentu. A bolj kot čista aritmetika je bila v ospredju kombinatorika, kajti pred vsakim glasovanjem se zdi, da kot da poslanci le mečejo kocke in zadržujejo dih, preden se obrnejo, kot se.
Po STA so zdaj tudi nekatere radijske postaje in drugi mediji ostali brez dela sredstev, ker niso politično uravnoteženi. Srečanje voditeljev v okviru Procesa Brdo - Brioni je opozorilo na specifično logiko in odprta vprašanja hribovitega Balkana, minister za kulturo pa je odpovedal že napovedano razstavo slovenskih umetnikov v Evropskem parlamentu z naslovom Živimo v vznemirljivih časih, ker njemu pač noben uradnik ne bo postavljal pogojev.
A res ne gre brez nespodobnih besed in "neljubih pripetljajev"? Teden ožema Tatjana Pirc.
Teden se začel z aplavzi. Ploskali so trije gledalci predstave na Malem odru celjskega gledališča. In ploskala je tudi množica slovenskih novinarjev pred stavbo Slovenske tiskovne agencije, ki je na robu finančnega zloma. Aplavz se bo v gledališča vrnil. Vlada obljublja pospeške pri cepljenju in vrnitev življenja v običajne okvire. Bolj negotova pa je prihodnost medijev.
Med zgodovino in prihodnostjo, med omejitvami in sprostitvami, med medijsko svobodo in propagandno mašinerijo, med blefom in iskrenostjo. Leto dni epidemije in številna kolobarjenja s takšnimi in drugačnimi pravili, navodili in omejitvami, je več kot očitno v družbi vzbudilo potlačeno željo po reguliranju in nadzorovanju širšega javnega življenja. Tudi zato naj bi glasbeniki igrali na pihala skozi zareze v maskah, sprehod v kopalkah izven plaže v Izoli pa nas bo lahko stal 400 evrov. Še dobro, da (ne) vemo, kdo je zmagal v vojni ...
Na svetovni dan knjige se spodobi, da začnemo centrifugirati s starodavno šalo. Saj se menda še spomnite:norišnica. Dva pacienta v čakalnici. Skozi vrata pokuka doktor: "Kdo je naslednji?", "Jaz, Napoleon I", se vzravna tisti manjši. "Prav," reče doktor, "ampak, kdo vas je pa imenoval za francoskega cesarja?" "Sam Bog," pribije prvi in si zatlači roko v gumbnico. Tedaj pa nenadoma vzkipi drugi: "Lažeš, jaz tega nikdar nisem storil!" Teden komentira Damjan Zorc.
Slovenija je še vedno v primežu covida-19. Rast okužb se, kljub nedavno končanemu zaprtju javnega življenja, le počasi umirja, umirjen je tudi proces cepljena. A drugod po svetu je marsikje še huje zaradi drugih tegob. Ameriški predsednik Joe Biden je potrdil zgodovinsko odločitev o umiku ameriške vojske iz Afganistana. A to za to državo ni olajšanje, ampak prej obet negotove prihodnosti. Japonsko in tudi svetovno javnost pa razburja zlivanje radioaktivne vode iz Fukušime v morje.
Pandemična utrujenost, apatija in brezvoljnost so razumljive in pogoste. In tudi v tem čudnem zimsko-pomladnem tednu smo lahko doživljali ponavljanje istega, pogosto napačnega, komunikacijsko zgrešenega, kar se je – kot v tednih prej – znova zgostilo ob tedenskih sejah vlade nekje od četrtka naprej. Pa tudi napovedano 11-dnevno delno nepopolno popolno prekinitveno prekinjeno zaprtje države, ki se končuje ta konec tedna, ni neskončnosti ponavljanja vselej istega prav nič zmotilo. Pravzaprav se zdi da zaprtja šol in vrtcev, pa športnih dejavnosti, knjigarn in knjižnic pa še raznih drobnih rahlo nenavadnih pravil – od odprtih trgovin z vsaj enim tehničnim blagom do znova pokrivanja polic recimo z nogavicami v živilskih trgovinah – še pristojni niso vzeli strašno resno in že v prvih delovnih dneh delnega zaprtja se je predvsem razmišljalo o odprtju in sproščanju. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.
Medtem ko je premier Janša razširil politični boj na vse pore družbenega življenja in ga tudi internacionaliziral, so se na predvečer zaprtja šol in vrtcev zamajali temelji domače politične hiše iz kart. Tedenski komentar je pripravil Aleš Kocjan.
Neveljaven email naslov