Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenje je včasih zelo podobno podeljevanju oskarjev. Največ časa preživimo v zakulisju, pred očmi se nam vrtijo filmi, spodbujamo poražence, ploskamo zmagovalcem, morda se kdaj celo znajdemo na odru, ker ga je treba počistiti, ali pa, če smo dobro odigrali kakšno stransko vlogo … V Petkovi centrifugi Tatjana Pirc podeli oskarje filmom Pravokotnik žalosti, Vlada, ki je šla na hrib in se vrnila z gore, JEKLO 2, Moč besede in samo ljubezen, Na RTV nič novega.
898 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Življenje je včasih zelo podobno podeljevanju oskarjev. Največ časa preživimo v zakulisju, pred očmi se nam vrtijo filmi, spodbujamo poražence, ploskamo zmagovalcem, morda se kdaj celo znajdemo na odru, ker ga je treba počistiti, ali pa, če smo dobro odigrali kakšno stransko vlogo … V Petkovi centrifugi Tatjana Pirc podeli oskarje filmom Pravokotnik žalosti, Vlada, ki je šla na hrib in se vrnila z gore, JEKLO 2, Moč besede in samo ljubezen, Na RTV nič novega.
Kot je odžagani Marcel skupaj z novinarsko ekipo Studia City avtonomnost dokazal z diverzantsko izvedbo ene najbolj prepoznavnih oddaj TV Slovenija, tudi poslavljajoča se vlada v svojih izdihljajih govori bolj z dejanji bolj kot z besednimi izbruhi na tviterju: kupuje nam oklepnike, zaposluje v javni upravi in prodaja portoroške hotele Madžarom. Tudi nova oblast skuša svoje besede podkrepiti z dejanji – v parlamentarno proceduro vlaga nov zakon o RTV. A bomo s ploskanjem počakali, ker smo imeli doslej slabe izkušnje s politiko. Zato bomo tudi na RTV najprej za vsak primer 23. maja stavkali. Da tudi mi z dejanji pokažemo, kako resno mislimo.
V torek, ko se prvomajski golaži še dobro predelali niso, je vsaj figurativno, pa vsaj en velik del tudi zares, padla naša ljuba RTV. Ko je urednica oddaje Alenka Kotnik nastopila na novinarski konferenci, še ni bilo jasno, da bo Marcel dokončno padel. Dobro uro pozneje ji je odgovorna urednica informativnega programa naše televizije le sporočila usodno novico, ki jo je na Valu 202 razodel tudi sam novinar, publicist, pisatelj, filmski kritik, mislec – in to vse z veliko začetnico. "Studia City ni več, mene ni več! Mene so odstavili." In to, kako cinično in povedno, 3. maja, na svetovni dan svobode medijev. Na dan, ko smo izvedeli, da je Slovenija na indeksu svobode medijev izgubila kar 18 mest in padla na 54-o. V kategorijo problematičnih držav, prehitela nas je tudi Hrvaška, celo Madžarska se je izboljšala.
Pa smo dočakali. Svet je nestrpno pričakoval rezultate volitev v Franciji. No, volitve so bile tudi v Sloveniji … Povolilno vzdušje bo scentrifugiral Gorazd Rečnik.
Predpredzadnji dan starega štetja je danes. Od ponedeljka ena slovenska realnost računa na nadaljevanje štetja, druga računa na začetek novega. Zadnja petkova centrifuga tekočega mandata, dekadentna približno tako, kot je bil dekadenten zadnji mesec. V dveh vzporednih mehurčkih, vsak s svojim ultimativnim prav, drvimo proti prazniku demokracije, kar naj bi volitve bile.
Po koncu zime je čas za energetske bone in za rime. Pa tudi za volitve, ko se sprašujeta mesto in vas, komu naj data glas. A so res vsi kandidati na tej listi isti, isti , isti? Bo svet lepši al' še bolj temačen? Bo človek kmalu bos in lačen? Ne bo, če gremo ... Tatjana Pirc v svojem komentarju o tednu packov in backov odgovori tudi na vprašanje, kam.
Kaj prepričljivi zmagi Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića pomenita za slovenske volitve, kaj so notranjemu ministru Hojsu strici povedali, kdo je cifra-mož beseda in zakaj tam, kjer se sloni tepejo, trava na raste …
Planica je v nedeljo zaprla svoja vrata in že na poti domov je utvara vseslovenske enotnosti in prijateljstva vedno bolj bledela in se je končala že po prvih minutah v večernih dnevnikih in poročilih. Vrstniki skakalcev, rojeni le nekaj sto kilometrov vzhodnje, se žal ne morejo meriti v dolžini poletov ali številu doseženih golov, ampak merijo na druge vrstnike, rojene še nekaj kilometrov vzhodnje, prek merkov kalašnikov. Dejstvo, da bodo aprila volitve tako na Madžarskem kot pri nas, pa žal še daleč ni edina vzporednica med državama.
Ruska agresija na Ukrajino traja že mesec dni in vedno težje jo je razumeti, saj ne niza vojaških uspehov, temveč le opustošenje in smrt med civilnim prebivalstvom, ki množično, čeprav z veliko težavo zapušča svoje domove, saj ruska vojska onemogoča tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev. In če si sposodimo besede Marcela Štefančiča – da je »v času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko« – povejmo, da politična agresija na javno RTV traja že dlje časa. Za seboj pušča demontažo ustanove, razkroj odnosov, negotovost … Kot pove akademik dr. Slavko Splichal, je podrejanje celotnega javnega servisa eni opciji velika grožnja – ne le za javnost, za publiciteto, novinarstvo, ampak za temelje slovenske demokracije. Še bolj pomembno pa je za nas, ustvarjalce RTV vsebin, njegovo naslednje sporočilo: »Neodvisnost javne RTV je mogoče zagotoviti s političnimi, pravnimi in ekonomskimi sredstvi. Avtonomnosti novinarjev pa ne. Ker avtonomnost novinarstva je rezultat osebne integritete ter prizadevanja za ohranitev avtonomije in javne RTV.« Avtor: Aleš Kocjan
Interesi velikih niso nikdar imeli posluha za male in svet je v hipu spoznal, da si znamo zakuhati še hujše stvari od pandemije. Koronavirus je zdaj potisnjen na obrobje, način enoumnega reševanja je ostal. A tako za ljubezen kot za vojno sta potrebna najmanj dva. Na srečo tako od Zelenskega kot od Putina ta teden že prihajajo prvi namigi o možnosti kompromisov. A vendar je Janez Janša s poljskim in češkim kolegom med obiskom Kijeva strumno stopil izključno na ukrajinski breg - čeprav diplomatska veda uči, da mali narodi velikim nikdar popolnoma na zaprejo vrat.
Rusija je v Ukrajini zanetila nesmiselno, grozljivo in vsak dan bolj krvavo vojno, ki jo je treba na ruskih tleh imenovati posebna vojaška operacija. Ukrajinski pregovor pravi, da se resnice ne da utopiti v vodi in da je še ogenj ne uniči. V zadnji minuti Tatjana Pirc poslušalkam in poslušalcem izroči avtoritarno-avtoritativni šopek za osmi marec.
»Putinova vojna nas je izstrelila v nov čas. Prav in primerno je, da na novo ovrednotimo dozdajšnja spoznanja,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ukrajina in Evropa sta se znašli v Putinovem svetu, ki ga ne zanima prihodnost, ker hoče na novo napisati zgodovino. Zgodovinarji, sociologi, filozofi pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za nami. Herojev je bilo dovolj. Ob pomoči prispevkov novinarjev in novinark Radia in televizije Slovenija je komentar tedna pripravila Nataša Štefe.
Kljub ostrim obsodbam z Zahoda, napovedanim sankcijam, odpovedim dogodkov in spoznanju, da smo se v četrtek zbudili v drugačno Evropo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obupano sporoča, da je Ukrajina v boju proti Rusiji ostala sama. V svetu, ki naj bi temeljil na solidarnosti in mednarodnem pravu, je vedno bolj jasna diskrepanca med besedami, ki se lepo slišijo, in ravnanji, ki jih vodi zasledovanje vseh mogočih in zelo partikularnih interesov. In ne, kompasa ni izgubil samo Putin, gre za duh časa, za duh, ki se je izvil iz stekleničke, ker so ali pa smo se delali, da ga tam ni več. Pa še kako je, doma in v svetu, o čemer je v tokratni centrifugi razmišljala Maja Ava Žiberna. *Citat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega
Pravljičnih sedem olimpijskih medalj se slavi po Sloveniji, tudi pod budnimi očesi na lepem prijazne policije. Korona ukrepi so bili skoraj že zmehčani, samo še na hrvaško vladno letalo s slovenskim premierom je bilo treba počakati. Stavkajoče delavce v zdravstvu in socialni negi resorni minister Poklukar razume tako, da jih ne razume. Ljubljanski župan Janković je skupaj s piratom Johnnyjem Deppom ponosno blestel sredi Beograda. Mladi delajo samo še za lajke, na vseh ključnih pozicijah v državi pa imamo od tega tedna doktorje!
V zadnjih dneh je verjetno jutro nekoliko lažje premagovati tudi tistim, ki jim je načeloma vseeno za rane in zlate ure, ki so se za slovenske športnike na olimpijskih igrah dobesedno uresničile. Že tradicionalno vsaj približno ob zimski olimpijski termin sovpade slovenski kulturni praznik, kar so nekateri ob sončnem vremenu izkoristili za romanje v Prešernov rojstni kraj svet Marka, nekateri, ki so pa s kulturo poklicno povezani pa so razmišljali nekoliko manj, če sploh, prešerno. Valentin ima torej ključ do korenin volilnih list. Čeprav se verjetno marsikdo veseli 24. aprila, nas do tja loči še kar nekaj mučnih tednov. Ne slepimo se. Čeprav si predsednik Pahor želi drugače, bo kampanja, milo rečeno, podla. Nedvomno bo veliko zavajanj in jemanja iz konteksta. Zato bo treba biti previden. Za preverjanje izjav bo v post-resničnem obdobju treba napeti vse sile. Zdaj, ko bi ga spet najbolj potrebovali, da bi vladajočim in vsem nam tako kot vedno neposredno nastavil ogledalo, pa je zares odšel edinstven Marko Brecelj. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.
Bonboniera je po SSKJ: "lepa škatla z boljšimi bonboni" in tak paket pomoči je tudi lepa popotnica za aprilske volitve. 710 tisoč prebivalcev predstavlja približno 40% volilnih upravičencev. Centrifugira: Miha Lampreht.
Nepolitičnost montaže solarnih panelov v senci. Konjske izjave kralja. Reinkarnacija padle kraljice in upravljalec šahovnice. In ornitološke metafore. Tadej Košmrlj.
Dober mesec pred drugo obletnico razglasitve epidemije covid-19 pri nas in v drugih evropskih državah podiramo rekorde v številu okuženih. Šole, uradi, trgovine, bolnice delujejo, ne vemo pa, kaj bo prihodnji teden, ko napovedujejo vrh epidemije. Medtem je slovenska politika že usmerjena k enemu samemu cilju: aprilskim volitvam.
Na okroglo nekako sto dni pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami je dogajanje med strankami razgreto, prestopni rok za politične športnike se počasi izteka … Gneča je velika, število sedežev na avtobusih pa omejeno. Politika že dolgo spominja na šport, glavna disciplina pa je povečini, ali si za ali proti Janezu Janši. Kar po eni strani priča o idejni izpraznjenosti »anti janša politike«, po drugi strani pa to generirata prav ustroj in delovanje stranke SDS. Taka slovenska zanka kavlja 22. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.
Ker nam življenje, kot smo ga poznali dolga leta, že lep čas polzi med prsti in ga v pandemičnem strahu nekako ne zmoremo več zgrabiti za roge, ni nič čudnega, da smo prehod v leto 2022 pospremili precej neprizadeto, bolj mimogrede … še koledar je pri tem malo pomagal, saj je vse minilo kar prek navadnega konca tedna.
Zadnji teden v letu je zvenel kot slaba reklama za volilno leto, ki ga povezujejo s pridevnikom super. Če je bil sploh kakšen skupni imenovalec treh bolj ali manj prijaznih televizijskih pogovorov, je to bila lastnost vseh sodelujočih, da ta pridevnik pripisujejo predvsem samim sebi.
Neveljaven email naslov