Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
898 epizod
898 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Kaj se dogaja? Smo varni? “To vam lahko zagotovim. Državljani so varni,” odgovarja višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa v petem delu slovenske nadaljevanke Jezero, kar nas je po burnem dogajanju v hotelski sobi in na sobotnem kongresu Desusa vsaj malo pomirilo.
Teden je bil kot vsak poln človeški napak. A nekatere so bolj usodne kot druge. Iranski človeški napaki je gotovo pripomogel tudi sistem, v katerem je lojalnost pred strokovnostjo. Iranski režim se je posul s pepelom in napovedal kaznovanje odgovornih za sestrelitev. Ubitih v tragični nesreči pa nobeno prevzemanje odgovornosti seveda ne bo vrnilo v življenje. Napaka Irana, v katerem so ves teden potekali protesti, je bila, da ob napadu na iraško oporišče ni zaprl zračnega prostora, pa tudi začetno zanikanje in zavračanje krivde za sestrelitev ukrajinskega potniškega letala. Večjo odgovornost bi morali prevzeti tisti, ki ne da napak ne delajo, ampak jih ne priznavajo. A nezmotljive najdemo po vsem svetu.
Ko si dobrih želja ob vstopu v novo leto še nismo do konca izmenjali, je počilo. Kaj bo dolgoročno prinesla ameriško-iranska manifestacija moči v Iraku, je težko napovedati, a dejstvo je, da nič dobrega, saj širjenje sovraštva še nikoli ni prineslo nič dobrega. Sovraštvo je čustvo, ki mori, pohablja, povzroča trpljenje in preganjanje. Ta hip se zdi, da je ostalo nekaj prostora za razum, a poznavalci razmer svarijo, da miru ne bo. Centrifugo vrti Nataša Mulec.
Medtem ko v Prekmurju v vodo skačejo pingvini, Hrvaška predseduje Evropski uniji in voli predsednika, Avstrija dobiva ekološko vlado s pravosodno ministrico Almo iz Tuzle, naš predsednik se bo morda sestal z Donaldom Trumpom (čakamo na stavniške kvote) in reševal podnebje z madžarskim kolegom. Eden izmed redkih, ki so brez prask preživeli turbo digitalizacijo zadnjih 20-ih let je Vladimir Putin. Upajmo, da novo leto ne prinaša tudi novih vojn, aktualni ameriški atentat na poveljnika iranskih elitnih enot Kasema Solejmanija bo težko minil brez povračilnih ukrepov. Bodimo nepoboljšljivi naivni optimisti in vsaj malo verjemimo Donaldu Trumpu, ki je napad pospremil z osamelo ameriško zastavo v tvitu in predhodno miroljubno vojno napovedjo na svoji novoletni zabavi. Tedenski komentar Luke Hvalca.
Prvi vrh pozno-decembrske kulminacije praznikov vključuje božič in praznik, katerega imenu smo morali dodati še ‘in samostojnosti’, da ga povprečen državljan lažje loči od onega drugega, junijskega državnega praznika. Kako smo, preden zakoračimo v 20. leta tekočega stoletja, praznovali zadnji cel teden leta 2019, pa v pričujočem komentarjem dogodkov tedna. Petkovo centrifugo vrti Tadej Košmrlj.
V naši majhni državici imamo zelo velik politični vrtec. V njega hodijo političarke in politiki, ki bi radi, da jih jemljemo zelo resno. In ta teden je vrtec dokončno dobil novo članico. Javnost je napeto spremljala sago o Angeliki, slovenski superjunakinji iz tujine, ki je začutila klic, da mora rešiti slovensko kohezijsko politiko. V političnem vrtcu se radi igrajo, pa tudi nagajajo si radi. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Vse in še več je bilo že večkrat prej videno in slišano, pričakovano … Vsak dan je pokalo, na srečo so bile to predvsem pasje bombice. No, kakor za koga. Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.
Vsakdo rad pogleda, kaj se dogaja v domači hiši, ta teden pa je bilo več pomembnega dogajanja na mednarodnem prizorišču. V Madridu se je začela podnebna konferenca, nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je 1. decembra začela uradno delati, v Londonu pa je bil vrh Severnoatlantske zveze. Pri nas so po zapletih sprejeli proračuna za naslednji leti. Kar naenkrat je počilo v Britofu. Na srečo ali nesrečo je bilo le šest ranjenih, razneslo pa je plin, ki se je zbiral v vodovodnem jašku. Praznovali smo prvih sto let naše prve visokošolske ustanove: ljubljanske univerze.
Sreča je kot zdravje, vsak je sam odgovoren zanjo, hkrati pa so odločujoče tudi razmere, v katerih živimo. Ker imajo zadnji dve desetletji različni indeksi, ki merijo stopnjo sreče v Sloveniji, pozitivno rast, se zdi, da smo pri nas vse bolj srečni. Morda je k temu pripomoglo tudi članstvo v Evropski uniji, ki je v tem tednu dobila novo vladajočo garnituro z Ursulo von der Leyen na čelu. Nova komisija je dobila presenetljivo veliko število glasov, vendar bo kljub visoki podpori krmarila na spolzkem političnem terenu številnih interesov in rigidnih pravil. Teden komentira Miha Švalj.
Kljub rekordnosti proračuna ostajata ujeta tako v varčevalno naravnanost po zadnji krizi leta 2008 kot v pričakovanje nove krize, kdo ve, kdaj. Vsem skupaj malo več, brez da bi se kaj zares spremenilo in s pomanjkanjem politične domišljije. Na področju starejših sicer 1 : 0 za Alenko Bratušek proti Karlu Erjavcu za smešen dvig uskladitve vseh pokojnin; a starejši in področje dolgotrajne oskrbe ostajata politično spregledana, tako kot se najstniku zdi, da nikoli ne bo star.
Pripadniki Štajerske varde želijo braniti državno mejo, njihove notranje meje med fantazmami in resničnostjo pa so padle že zdavnaj. Kaj bi se zgodilo, če bi kdo od teh, ki zdaj patruljirajo ob meji, nenadoma prepoznal klic, da mora pomagati kadrovsko podhranjenim inšpektorjem in se zamaskiran postavil pred trgovino in prežal na kupce brez računa? Verjetno bi hitro prišla policija. Če ne drugo, bi tako dejanje razumeli kot glasen klic na pomoč, ki zahteva nujno obravnavo v najbližji psihiatrični ustanovi. Zakaj potem nihče ne prepozna klica na pomoč, ko se posameznik pridruži paravojaški skupini in si z zračno puško na rami domišlja, da pomaga vojski in policiji? Petkovo centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
To je bil znova teden velikih in malih zgodb. Zunajzakonsko zvezo sta prekinila vlada in Levica, začenja se težavno politično obdobje. Internetne trole pa je razjezila novica, da bodo na nekaterih semaforji po novem namesto možakarjev v hlačah – deklice v krilih.
Bi radi dobili kredit? Kredite imamo le za bogate in site. V oči pa še bode, da je preveč viharjev v kozarcu vode. Položaj je resen, zato Marko Brecelj zapoje Kekčevo pesem. Centrifugo vrti Tatjana Pirc!
Vsak je po svoje ujet med zidovi, razlika je edino v tem kakšen razgled imamo in kdo nam vlada. Komentar tedna je pripravil Gašper Andrinek.
Prepiri, manipulacije in špekulacije so del ne le slovenske, ampak tudi svetovne politike. To je pač realnost, ki ji ne uide nobena politična garnitura, a ko politična elita zaradi takšnih in drugačni zgodb, predvsem pa neporavnanih računov, začne spodjedati atribute države, bi se morali prižgati vsi alarmi in za začetek utišati vsaj skovikanje.
Začela se je še ena vojna. In to, kako simbolično in tragično hkrati, ravno v tednu podeljevanja Nobelovih nagrad. Še bolj cinično pa je, da se vojaška akcija Turčije proti Kurdom imenuje Izvir miru … Sirski pesnik in filozof Adonis piše: “Vzhod je rana in politika gnojenje. Toda deževalo bo tudi na zahodu. Na domove, v katerih poganja trava dizla in urana. In dež bo blatno črn.” Po materi koroški Slovenec Peter Handke novice o prejemu Nobelove nagrade za književnost ni sprejel s pretiranim navdušenjem: “Kot pisatelj se že rodiš kriv.” Najbrž ima prav, nedvomno si lahko umetniki privoščijo tudi več politične in ideološke svobode, a po drugi strani lahko s svojimi stališči (ne)hote legitimirajo in propagirajo večkrat sporne režime. Če smo nekoliko hudobni, si lahko vsaj toliko umetniške svobode kot pisatelji privoščijo le še politiki. In pa seveda pravniki. Hudičevo odvetništvo je vse prevečkrat povsem legitimizirano početje dela pravne stroke v Sloveniji. Ko gre za privilegije, sami sebe v svojo korist interpretirajo in tudi vzgajajo naši poslanci: z obeh strani ulice in prav vseh protestniških provenienc. Tedenski komentar Luke Hvalca
Teden se je začel z zadnjim dejanjem septembrske športne evforije, s sprejemom za odbojkarje in ostale športne šampione. A hitro je prišla streznitev. Hitro staranje prebivalstva bo, poleg klimatskih sprememb, eden od temeljnih izzivov človeštva v prihodnosti. Pri nas pa je že zdaj – še posebej, kot smo izvedeli ta teden, v Centru starejših Trnovo, v katerem varovance z demenco, okrog 20 jih je, ponoči kar zaklepajo v sobe. “V Sloveniji resnično ni lepo biti star!” Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.
Vsak pregled in vsak pogled sta odvisna od perspektive. Je ta teden bolj zaznamoval polet naših odbojkarjev na krilih zmagoslavja do finala evropskega prvenstva? Ali to, da je po skoraj 60ih letih letalska družba neizogibno pristala na trdnih tleh? Zgodba o neletenju Adrie Airways se seveda ni začela ta teden, začela se je najmanj takrat, ko je bila Adria v težavah prodana sumljivemu nemško- luksemburškemu finančnemu skladu. Čeprav v težavah, je morala biti prodana, ker se je znašla na seznamu 15-ih državnih podjetij, namenjenih za prodajo. Na seznam jo je, tudi pod pritiskom trojke leta 2013, uvrstila vlada Alenke Bratušek, prodala pa naslednja – vlada Mira Cerarja – v začetku leta 2016.
Tik pred tednom mobilnosti je Slovenija uradno postala svetovna kolesarska, spoznali smo ambasadorja slovenskih železnic, Adria morda kmalu ne bo več letela, ker niso pravi čas odleteli pravi ljudje. In - da ena naših bolj fosilnih oddaj ne ostane brez likov s čudnimi frizurami, brez katerih centrifuge praktično ne more biti - rečemo še kako o nafti.
Če iščete dobro plačano službo, je zdaj pravi čas. Tudi če imate dolgove, lahko rečemo, da ste ta hip v pravem trenutku na pravem mestu. Edini pogoj, ki ga morate izpolnjevati je, da ste naši. Tako se vrti kolesje politike. Ne samo slovenske, tudi evropske. Ob političnih ravsih, ki jih in jih bomo še opazovali, velike besede o naših ljudeh in boljšem življenju za vse, razvodenijo.
Neveljaven email naslov