Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.
Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.
A začnimo najprej z osnovnimi. Etnologinja Katja Kogej predstavi tri vsem poznane, a vseeno malo drugačne enolončnice.
“Malo drugačne so ješprenjke, ki so se pripravljale z ješprenčkom – brušenim oluščenim ječmenom. Potem je tu jota, katere glavna sestavina je bodisi zelje bodisi repa tropinka. To pomeni, da so jo kisali celo v grozdnih tropinah. Šelinka pa se imenuje po zeleni, ki ji daje izrazit značaj.”
Vinska trta pomembno zaznamuje dolino.
“Od nekdaj je bil znan vipavec kot mešana vipavska zvrst. Tudi na Vipavskem so bili prisotni rebula, tokaj, pinot … danes pa prihajajo ponovno v ospredje stare avtohtone sorte, kot sta zelen in pinela, v zadnjih letih tudi klarnica.”
Včasih preproste jedi so z razvojem kulinarike dobile nove podobe, a bistvo ostaja nespremenjeno, pove Uroš Fakuč.
“Vse jedi izhajajo iz tradicije, ampak s pomočjo novih tehnik jih predstavimo na krožniku na nek modern, nov način. Za gosta to ni samo hrana, ampak tudi neko doživetje.”
Če so območje med Krasom in Goriškimi brdami včasih zaznamovali kmečki turizmi in osmice, Vipavska dolina, tudi bo besedah Tadeja Gašparina, danes vse bolj postaja eno-gastronomska destinacija.
“Vipavska dolina ponuja ogromno, tukaj smo bogati v surovinah, v klimi, v znanju. To je naše bogastvo in popotnica za naprej.”
222 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.
Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.
A začnimo najprej z osnovnimi. Etnologinja Katja Kogej predstavi tri vsem poznane, a vseeno malo drugačne enolončnice.
“Malo drugačne so ješprenjke, ki so se pripravljale z ješprenčkom – brušenim oluščenim ječmenom. Potem je tu jota, katere glavna sestavina je bodisi zelje bodisi repa tropinka. To pomeni, da so jo kisali celo v grozdnih tropinah. Šelinka pa se imenuje po zeleni, ki ji daje izrazit značaj.”
Vinska trta pomembno zaznamuje dolino.
“Od nekdaj je bil znan vipavec kot mešana vipavska zvrst. Tudi na Vipavskem so bili prisotni rebula, tokaj, pinot … danes pa prihajajo ponovno v ospredje stare avtohtone sorte, kot sta zelen in pinela, v zadnjih letih tudi klarnica.”
Včasih preproste jedi so z razvojem kulinarike dobile nove podobe, a bistvo ostaja nespremenjeno, pove Uroš Fakuč.
“Vse jedi izhajajo iz tradicije, ampak s pomočjo novih tehnik jih predstavimo na krožniku na nek modern, nov način. Za gosta to ni samo hrana, ampak tudi neko doživetje.”
Če so območje med Krasom in Goriškimi brdami včasih zaznamovali kmečki turizmi in osmice, Vipavska dolina, tudi bo besedah Tadeja Gašparina, danes vse bolj postaja eno-gastronomska destinacija.
“Vipavska dolina ponuja ogromno, tukaj smo bogati v surovinah, v klimi, v znanju. To je naše bogastvo in popotnica za naprej.”
Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
V slovensko Michelinovo nebo bomo pogledali v oddaji Pod pokrovko. Vsaj posredno, ker tudi – kot v oddaji pove avtorica Ana Skrt – k nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? Ana Skrt se je pogovarjala tremi vrhunskimi slovenskimi kuharji: Markom Pavčnikom, Ano Roš in Jorgom Zupanom.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko
Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.
Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.
Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.
Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.
Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!
Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Neveljaven email naslov