Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ramen

11.06.2015

»Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc.

Od konca 19. stoletja do leta 1945 sta bili Kitajska in Japonska veliko časa v medsebojnih spopadih in predvsem po 2. svetovni vojni, ko so se milijoni japonskih vojakov vračali nazaj na Japonsko, so prinesli s sabo tudi neke nove kulinarične navade,” pripoveduje Luka Culiberg, asist. dr. z Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani. Čeprav ramen izvira iz Kitajske, ga je tok zgodovine popeljal na Japonsko. Tam pa je jed doživela pravo malo revolucijo.

Gosta juha in vlečeni rezanci

Gosta juha, poleg zelenjavnih in mesnih dodatkov, temelji na dveh glavnih sestavinah: jušni osnovi in ramen rezancih.

Ramen so v bistvu pšenični rezanci ali “noodles” v angleščini, ki pa niso zares rezani kot so recimo bolj tipični japonski udon ali soba rezanci, ampak so narejeni tako, da testo vlečejo in raztegujejo dokler ne dobite tankih rezancev.

“Srkanje je izkaz užitka”

Na Japonskem obstajajo specializirane restavracije, kjer pripravljajo zgolj in samo ramen. “Ramen se najbolj običajno je kot neko kosilo vmes, opoldne, v službenem času. Lahko pa se seveda je, ko greste na večerjo,” o japonskih navadah prehranjevanja z ramnom pripoveduje Luka Culiberg.

Ramen se je na zahod razširil v 60. in 70. letih, sočasno z nastankom instant rezancev, ki jih številni Japonci štejejo med svoje največje izume. A gosto juho z ramen rezanci v Evropi jemo drugače kot v njegovi domovini.

Pri nas so nas učili, da ko jemo juho, je tisto, kar je treba najbolj paziti, da ne srkamo z žlice, ko jemo. Da torej jemo čimbolj tiho, medtem ko na Japonskem pravzaprav velja ravno obratno. Jemo s palčkami. Se pravi mi zagrabimo kos teh rezancev, jih damo v usta in potem posrkamo gor. Tako da je zato v tem japonskem bontonu samega prehranjevanja srkanje popolnoma dopustno.

Ramen ima močan okus, saj se kuha 20 ur

Gregor Božičnik, ljubitelj japonske kulinarike in solastnik japonske restavracije Tokyo Piknik razlaga, da smo Slovenci precej radovedni gastronomi in da nam tudi pribor v obliki paličic ni več neznanka. A ramen je kljub temu precej specifična jed in občutki ob okušanju so različni.

So nekateri ljudje to že poskusili in poznajo tudi kakšen je originalen okus, veliko ljudi pa pride pa prvič poskusi in jim je zanimivo. Velikim je pa tudi premočan okus, ker mi smo navajeni goveje juhe, ki je mogoče v primerjavi s to juho kljub vsemu lažja, malo bolj nežna je.

Razliko v okusih povzroči čas kuhanja – ramen se namreč kuha 20 ur. Kuhar v japonski restavraciji Tomaž Jereb se strinja, da ramen zahteva svoj čas: “Se more ta juha kuhat res dolgo, dolgo časa, da se iz mesa in kosti izločijo vse sestavine, ki potem dajo čar tej juhi. Od gostote do barve, do lepljivosti.”

Slovenski štedilniki niso namenjeni kuhanju ramna

Kljub temu, da pri pripravi ramna ni meja, nekaj napotkov v pomoč:

– rezance pripravimo iz ostre moke tipa 500, dodamo jajca, dodamo vodo in jih naredimo ročno ali na stroju za rezance,

– jušno osnovo pripravimo iz kosov svinjskega mesa (izberemo ga glede na okus) in jo kuhamo pribl. 10ur (za manjše število oseb),

– rezance položimo v juho in jih dopolnimo z zelenjavnimi dodatki: z mlado čebulo, koruzo, korenjem, špinačo, sojinimi kalčki in algami,

– na vrh položimo mehko kuhano jajce, marinirano v soji.

Opozorilo: Če se boste lotili priprave ramna doma, naj pogled vedno počiva na štedilniku, saj kakor pravi Tomaž Jereb: “Moraš res biti zraven pa paziti, da se ti ne bi kuhinja vžgala, ker niso naši štedilniki ravno namenjeni temu.”

Ker se ramen kuha 20 ur, je njegov okus precej intenziven.

foto: Darja Pograjc

Itadaki mas!

Ramen je ritual. Pravilno ga – po japonskih standardih – vročega, skoraj vrelega, postrežete v skledi.

Dobiš skledo polno juhe in raznoraznih dobrot in niti ne veš, kje bi začel, ampak nekako moraš štartat. Zraven sklede te pričaka lesena zajemalka, s katero ješ juho in palčke. Lepo s palčkami ješ meso, rezance, z zajemalko si pa juhico zlivaš zraven, da splakneš.

Namesto našega “Dober tek!“, ki je ponavadi namenjen sojedcu, se Japonci pred zaužitjem jedi zahvalijo tistemu, ki je jed pripravil. “Itadaki mas!” je izraz, s katerim se gost zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen.


Pod pokrovko

222 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Ramen

11.06.2015

»Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc.

Od konca 19. stoletja do leta 1945 sta bili Kitajska in Japonska veliko časa v medsebojnih spopadih in predvsem po 2. svetovni vojni, ko so se milijoni japonskih vojakov vračali nazaj na Japonsko, so prinesli s sabo tudi neke nove kulinarične navade,” pripoveduje Luka Culiberg, asist. dr. z Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani. Čeprav ramen izvira iz Kitajske, ga je tok zgodovine popeljal na Japonsko. Tam pa je jed doživela pravo malo revolucijo.

Gosta juha in vlečeni rezanci

Gosta juha, poleg zelenjavnih in mesnih dodatkov, temelji na dveh glavnih sestavinah: jušni osnovi in ramen rezancih.

Ramen so v bistvu pšenični rezanci ali “noodles” v angleščini, ki pa niso zares rezani kot so recimo bolj tipični japonski udon ali soba rezanci, ampak so narejeni tako, da testo vlečejo in raztegujejo dokler ne dobite tankih rezancev.

“Srkanje je izkaz užitka”

Na Japonskem obstajajo specializirane restavracije, kjer pripravljajo zgolj in samo ramen. “Ramen se najbolj običajno je kot neko kosilo vmes, opoldne, v službenem času. Lahko pa se seveda je, ko greste na večerjo,” o japonskih navadah prehranjevanja z ramnom pripoveduje Luka Culiberg.

Ramen se je na zahod razširil v 60. in 70. letih, sočasno z nastankom instant rezancev, ki jih številni Japonci štejejo med svoje največje izume. A gosto juho z ramen rezanci v Evropi jemo drugače kot v njegovi domovini.

Pri nas so nas učili, da ko jemo juho, je tisto, kar je treba najbolj paziti, da ne srkamo z žlice, ko jemo. Da torej jemo čimbolj tiho, medtem ko na Japonskem pravzaprav velja ravno obratno. Jemo s palčkami. Se pravi mi zagrabimo kos teh rezancev, jih damo v usta in potem posrkamo gor. Tako da je zato v tem japonskem bontonu samega prehranjevanja srkanje popolnoma dopustno.

Ramen ima močan okus, saj se kuha 20 ur

Gregor Božičnik, ljubitelj japonske kulinarike in solastnik japonske restavracije Tokyo Piknik razlaga, da smo Slovenci precej radovedni gastronomi in da nam tudi pribor v obliki paličic ni več neznanka. A ramen je kljub temu precej specifična jed in občutki ob okušanju so različni.

So nekateri ljudje to že poskusili in poznajo tudi kakšen je originalen okus, veliko ljudi pa pride pa prvič poskusi in jim je zanimivo. Velikim je pa tudi premočan okus, ker mi smo navajeni goveje juhe, ki je mogoče v primerjavi s to juho kljub vsemu lažja, malo bolj nežna je.

Razliko v okusih povzroči čas kuhanja – ramen se namreč kuha 20 ur. Kuhar v japonski restavraciji Tomaž Jereb se strinja, da ramen zahteva svoj čas: “Se more ta juha kuhat res dolgo, dolgo časa, da se iz mesa in kosti izločijo vse sestavine, ki potem dajo čar tej juhi. Od gostote do barve, do lepljivosti.”

Slovenski štedilniki niso namenjeni kuhanju ramna

Kljub temu, da pri pripravi ramna ni meja, nekaj napotkov v pomoč:

– rezance pripravimo iz ostre moke tipa 500, dodamo jajca, dodamo vodo in jih naredimo ročno ali na stroju za rezance,

– jušno osnovo pripravimo iz kosov svinjskega mesa (izberemo ga glede na okus) in jo kuhamo pribl. 10ur (za manjše število oseb),

– rezance položimo v juho in jih dopolnimo z zelenjavnimi dodatki: z mlado čebulo, koruzo, korenjem, špinačo, sojinimi kalčki in algami,

– na vrh položimo mehko kuhano jajce, marinirano v soji.

Opozorilo: Če se boste lotili priprave ramna doma, naj pogled vedno počiva na štedilniku, saj kakor pravi Tomaž Jereb: “Moraš res biti zraven pa paziti, da se ti ne bi kuhinja vžgala, ker niso naši štedilniki ravno namenjeni temu.”

Ker se ramen kuha 20 ur, je njegov okus precej intenziven.

foto: Darja Pograjc

Itadaki mas!

Ramen je ritual. Pravilno ga – po japonskih standardih – vročega, skoraj vrelega, postrežete v skledi.

Dobiš skledo polno juhe in raznoraznih dobrot in niti ne veš, kje bi začel, ampak nekako moraš štartat. Zraven sklede te pričaka lesena zajemalka, s katero ješ juho in palčke. Lepo s palčkami ješ meso, rezance, z zajemalko si pa juhico zlivaš zraven, da splakneš.

Namesto našega “Dober tek!“, ki je ponavadi namenjen sojedcu, se Japonci pred zaužitjem jedi zahvalijo tistemu, ki je jed pripravil. “Itadaki mas!” je izraz, s katerim se gost zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen.


09.10.2024

Izdelava domačega jogurta

Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.


02.10.2024

Ali kuharske zvezdice svetijo tudi v bistrojih?

V slovensko Michelinovo nebo bomo pogledali v oddaji Pod pokrovko. Vsaj posredno, ker tudi – kot v oddaji pove avtorica Ana Skrt – k nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? Ana Skrt se je pogovarjala tremi vrhunskimi slovenskimi kuharji: Markom Pavčnikom, Ano Roš in Jorgom Zupanom.


20.09.2024

Kako enostavno pripraviti falafel doma?

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.


17.09.2024

Roboti v prehrani: od njive do profesionalne kuhinje

Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).


11.09.2024

Piknik med grajskimi trtami

Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.


03.09.2024

Ali je kruh zdrav? Ali kruh redi?

Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.


05.08.2024

Dietetičarka svetuje: Kako ukrotiti (pre)velik apetit (repriza)

Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko


19.06.2024

Kulinarične tržnice zmanjšujejo zavržke hrane s pomočjo umetne inteligence

Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.


12.06.2024

Prleška gibanica in druge dobrote iz Prlekije

Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.


05.06.2024

Kako je Evropa vzljubila kavo?

Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali


29.05.2024

Divje rastline

Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.


21.05.2024

Ribice na ljubljanski tržnici

Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.


15.05.2024

Šparglji: kraljeva vrtnina

Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.


07.05.2024

Z rabarbaro od vrta do kuhinjskega pulta

Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.


06.05.2024

Pravi kajmak po tradicionalnem postopku

Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?


23.04.2024

Hrana na letalu

Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem


15.04.2024

Sadež, ki ga imajo nekateri za kraljevskega, drugi pa ga ne želijo niti poskusiti

V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.


09.04.2024

Vojaški pasulj

V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!


27.03.2024

Velikonočne jedi

Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


19.03.2024

Za dober stejk potrebujete zorjeno in marmorirano govedino

Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov