Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
120 epizod
120 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika. Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi!
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek. foto: Tina Lamovšek
Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
»Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc.
V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali tri slovenske sire z zaščito. To so Mohant, Tolminc in Nanoški sir. Obiskali smo njihove pridelovalce in spoznali postopke izdelave, na Ministrstvu za kmetijstvo pa preverili, kaj pomeni oznaka "zaščitena označba porekla" ter kakšni so postopki za pridobitev tega certifikata. Oddajo je pripravila Ana Skrt.
Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo raziskovali, zakaj nam vonj in okus lahko prikličeta slikovite spomine iz otroštva? Kakšni procesi se takrat odvijajo v naših možganih? In kako vedenje o tem uporabljajo vrhunski kuharji? Ali je na izvirnih krožnikih visoke kulinarike prostor za naše magdalenice? Odgovore je z doktorico Ksenijo Cankar in vrhunsko kuharico Ano Roš poiskala Urška Henigman. foto: Flickr/Karen Booth
Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.
Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek
Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma
Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Tina Lamovšek
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike.
Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže. Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca. Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah. Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec so tokrat v glavni vlogi polži.
Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.
Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak.
Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr)
Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik.
Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr)
Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha.
Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt.
Neveljaven email naslov