Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem.
FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom
VIR: 2TDK
641 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem.
FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom
VIR: 2TDK
Vpliv podnebnih sprememb na organizme spremlja veliko raziskovalnih skupin, konzorcij 45-ih raziskovalcev iz 17-ih držav pa se je razumevanju vpliva dviga temperatur na kuščarice - večina jim reče »martinčki« - približal v raziskavi, katerih rezultate so pretekli teden objavili v reviji »Nature Communications«. V projektu je sodelovala tudi dr. Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi koordinatorica promocijskega projekta LIFE NATURA VIVA. Na oddelku za raziskovanje organizmov in ekosistemov eksperimentalno raziskuje vpliv podnebnih sprememb na fiziološke lastnosti organizmov. In prav to jo je tudi pripeljalo k omenjenemu projektu, ki si je za raziskovalni objekt postavil dobrih 250 vrst kuščaric, tudi tiste, ki živijo pri nas in ob zahodni obali Balkanskega polotoka. Foto: Zelenec je največja vrsta kuščaric v Sloveniji (foto dr. Miha Krofel)
Pred nekaj dnevi so na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pripravili „mini simpozij“ o novostih na področju krio-elektronske mikroskopije. V ŽIVO sta o vsebini simpozija in področja govorili udeleženki, doc.dr. Marjetka Podobnik, letošnja prejemnica Preglove nagrade in ena od začetnic rabe te vrste raziskovalne mikroskopije pri nas, in mlada raziskovalka, doktorantka Andreja Kežar, prvopodpisana pod poleti objavljeni članek z opisom poti do odkritja 3-dimenzionalne strukture (patogenega) “virusa y” krompirja. Do rezultatov je raziskovalna skupina prišla prav zaradi lastnosti tega tipa mikroskopije, ampak takrat še ne v Sloveniji. Sogovornici sta pojasnili možnosti, ki jih, v petek v kleti slovesno predstavljeni novi mikroskop nudi inštitutskim in sodelujočim raziskovalcem, povzeli pa sta tudi temeljne misli Joachima Franka (Nobelova nagrada 2017 za kemijo prav za razvoj krio-elektronske mikroskopije), gosta na petkovem simpoziju. Foto: Nameščanje novega mikroskopa v kleti Kemijskega inštituta (vir: Kemijski inštitut)
Lanski razpis za t.im. akcije COST (Cooperation in Science and Technology) je ob letošnji junijski objavi 40 izbranih projektov (od 400 prijavljenih) razveselil gostje v tokratni oddaji. To so: varstvena biologinja doc.dr. Živa Fišer Pečnikar (UP-FAMNIT, Koper), mikrobiologinja in biostatističarka dr. Ana Rotter (Morska biološka postaja Piran – NIB), in matematičarka, izr.prof.dr. Marjeta Kramar Fijavž (UL – FAGG), ki analizira matematične modele v dinamičnih omrežjih. Vsaka je vodja skupine, ki je prijavila projekt, spoznale pa so se šele na srečanju vodij izbranih projektov na začetku poletja v Bruslju, in kmalu ugotovile, da je skupni okvir izvrstna priložnost za poglobitev mreženja. Kar pa je temeljno tudi izvorna ideja tega, od l. 1970 naprej delujočega medvladnega mehanizma financiranja sodelovanja raziskovalcev, industrije in zakonodajalcev. V pogovoru so osvetlile svoje projekte in opisale, kako si predstavljajo sodelovanje.
Dobra tri desetletja so že minula od prve izdaje knjige »Mediteranski brevir«, ki jo je v hrvaškem jeziku napisal, sicer že 2 leti pokojni Predrag Matvejević. Vsaj na jugu Evrope so jo kmalu prevedli v romanske jezike, in ga kmalu hkrati tudi nagradili z državnimi priznanji. Matvejević je bil rojen leta 1932 v Mostarju. Bil je profesor na univerzah v Zagrebu, Parizu in Rimu, častne doktorate pa so mu podelile 4 evropske univerze. Predvsem romanske jezike govorečim je razkril skrite, pozabljene in samoumevno potlačene fenomene velike sredozemske tradicije zibelke evropske civilizacije, ki ni bila rezervirana le na njen severni geografski del. Zato je v teh državah prejemal tudi državna priznanja, nasploh pa je bil najbolj prevajan avtor v hrvaškem jeziku doslej. Pred dvema desetletjema smo na našem programu predvajali izbor prevodov iz njegovih del, tokrat pa boste slišali priredbo in prevod njegovega poleti l.1998, v reškem časopisu »Novi list« objavljenega besedila z naslovom »Med obema obalama Jadrana«. Avtor prevoda je Štefan Kutoš. Foto: Oljka (vir: https://pxhere.com/es/photo/353697
Kako v pogojih globalizirane trgovine z rastlinami – še posebej pa za prehranske namene – ugotavljati, katere so bolne ali kužne, katere pa ne!? EU po novem ponuja model »evropskih referenčnih laboratorijev«, ki skušajo poenotiti način strokovnega nadzora vsebine uvoza s prehrano povezanih aspektov. Med tiste, ki zaradi dolgoletnih izkušenj odnedavna tvorijo skupino teh laboratorijev, spada tudi Nacionalni inštitut za biologijo iz Ljubljane. dr. Tanja Dreo, vodja laboratorija za bakteriologijo in metrologijo z »oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo«, pojasnjuje, kaj pomeni biti »evropski referenčni laboratorij za škodljive organizme rastlin«, kot so virusi, viroidi, fitoplazme in bakterije. Pri nadzornem, hkrati preiskovalnem in raziskovalnem delu, laboratorij uporablja 80 metod. foto: Levo, zdravi plodovi hrušk, na desni strani pa okuženi z bakterijskim hruševim ožigom, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (vir: NIB)
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Astrofizičarka, dr. Andreja Gomboc, redna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, (v mednarodni astronomiji prispevala izstopajoča odkritja na področju lastnosti in delovanja „črnih lukenj“), je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Poleg tistih, ki so jo doživeli ob morski obali, so vsaj pri nas še panonski ljudje tisti z izkušnjami pogleda v neskončnost horizonta. Slednja in Prekmurje sta bila tudi pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo v Arsovem tednu stoletnega jubileja njene rojstne pokrajine. Izkazalo se je, da je pogled v neskončnost obzorja ravne pokrajine - no, vsaj proti vzhodu, saj se v teh krajih Panonska nižina pravzaprav geografsko začenja – pomembna, ne pa zadostna določilnica njene življenjske poti astrofizičarke. Znanstvena odkritja, predvsem pa „zvezdna“, so v končni instanci le možen rezultat osebne nagnjenosti, intuicije, in predvsem dolgoletnega zahtevnega raziskovanja na podlagi mnogo znanja. Ne zamudite misli priznane znanstvenice, med drugim pa tudi redne kolumnistke v dnevnem časopisju. foto: Sončni zahod nad Prekmurjem (vir: https://euroburo-slovenia.com/Why-Prekmurje.html)
Na višku poletja bomo tokrat naredili izjemo. Namesto znanstvene teme bomo sledili zapisu vtisov, ki jih je gledalec iz Ljubljane zbral po ogledu filma režiserja Wima Wendersa »Zgodba iz Lizbone«, in svoje besedilo naslovil »Izgubljeni zaklad v Lizboni«. Film nemškega režiserja je l. 1994 po eni strani nastal kot tretji del njegove trilogije »road-moviejev«, saj zajeten del filma zajema potovanje junaka z avtom od Nemčije do Lizbone, po drugi pa je poklon takrat bližajoči se 100-ti obletnici filma bratov Lumière. Stoletnica prvega filma dveh bratov iz Francije je bila l. 1997, Wendersov nekaj let starejši film pa je filmsko zgodbo zasnoval kot pot tonskega snemalca na prizorišče dela stare Lizbone, ki jo nameravajo rušiti, filmskemu projektu njegovega prijatelja pa manjkajo v tem okolju posneti zvočni efekti. Ko pride tja, ga sicer ne najde takoj, pred koncem pa poleg njega in zgodovinske vrednosti filma, najde še »izgubljeni zaklad«. Foto: imdb
Tako za anksioznost, različne oblike fobij, post-travmatski stresni sindrom, kot tudi za depresijo in napade panike je značilna zmanjšana sposobnost možganov, da nadzorujejo strah. O tem je še za oddajo »Trojna spirala« pred desetletjem in pol pisala zunanja sodelavka takratne urednice Mojce Dvoržak, znanstvena novinarka, doktorica Mojca Vizjak Pavšič. Zdaj vas vabimo, da preverite, koliko se je poznavanje tega področja v desetletju in pol spremenilo! foto: https://pixabay.com/photos/hand-silhouette-shape-horror-984170/
V današnjem času ni težko slišati mnenj, da je zavest o znanosti kot dejavniku civilizacije »novi mit«. Tudi mogoče, toda brez nje ne bi bili tam kjer smo. In brez prenosa znanj in vednosti bi še težje sledili njenim spoznanjem. Informiranje o njenih dosežkih je pogoj njenega razvoja, in tako iz naše bogate arhivske zbirke prispevkov na temo, danes predstavljamo del daljšega razmišljanja zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, dr. Štefana Adamiča, ki ga je pripravil sredi 90-ih let. Govori o »znanstvenem informiranju v svetu«. Avtor je eden od pionirjev biomedicinske informatike pri nas, in prvi predstojnik sredi 70-ih ustanovljenega Inštituta za biomedicinsko informatiko na ljubljanski Medicinski fakulteti. Postavil je temeljne usmeritve delovanja inštituta, na katerih gradijo še danes. Področje biomedicinske informatike je umestil v znanstveno-raziskovalno polje delovanja, in ga izoblikoval v samostojno znanstveno-raziskovalno enoto. Bil je pobudnik in idejni vodja bibliografske zbirke Biomedicina slovenica, ki je vsebinsko in strukturno grajena po načelih sistema Medlars, z državne medicinske knjižnice ZDA, in dostopa do mednarodnih bibliografskih zbirk. Zaradi obsežnosti teh zbirk so dostop omogočili z neposredno povezavo inštituta z ustreznim svetovnim informacijskim centrom. Z nemškim inštitutom za medicinsko dokumentiranje in informiranje, je bila zveza vzpostavljena leta 1979. Šlo je za prvo takšno povezavo v takratni Jugoslaviji. Kot takšna je bila petnajst let najpomembnejši vir svetovnih znanstvenih informacij za medicinske strokovnjake v Sloveniji. (VIR: Novi slovenski biografski leksikon)
Gensko spremenjeni organizmi, so proizvod izjemnega napredka sodobnih biotehnoloških ved. In kot vsak napredek ima tudi ta omejitve. Ena nedvomno prihaja iz načela previdnosti, in v Evropski uniji že kar nekaj časa obstaja strokovna mreža nacionalnih referenčnih laboratorijev za določanje količin GSO-jev v živilih za ljudi in krme za živali. Komisija EU ima svoj tovrstni referenčni laboratorij (European reference laboratory for GM food and feed v kraju Ispra blizu Vareseja v Lombardiji, Italija), odkoder laboratoriji posamičnih držav dobivajo tudi referenčne podatke oziroma merila. Že desetletje je pri nas nacionalni referenčni laboratorij na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Gensko spremenjene organizme pa sicer pri nas določata še, laboratorij oddelka za poljedelstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v glavnem mestu in ustrezni laboratorij za presejalne teste na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Nedavno so nas iz slovenskega referenčnega laboratorija opozorili, da so odkrili in objavili strokovne rezultate o novih metodah določanja GSO-jev v živilih in krmi, zato smo jih tudi obiskali. Vodja skupine za testiranje GSO-jev z oddelka, prof.dr. Jana Žel, je na preliminarno vprašanje, zakaj mora biti merilo, 0,9 % odobrenih GSO-jev za živila in krmo v Evropski uniji prav tolikšno, odgovorila, da gre za, na politični ravni povezave določeno mejo, ki sama na sebi nima posebne povezave z zmožnostmi uporabljenih metod. No, in prav o že omenjenih novih metodah se je razgovorila ena od osrednjih akterk skupine za določanje GSO-jev, dr. Alexandra Bogožalec Košir, in začela pripovedovati zgodbo o novih metodah.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Ob omembi delikates iz črevesja ptic in posebnih paštet iz jezikov ptic pevk, ljubiteljem ptic zaledeni kri. V oddaji Pogled v znanost bomo danes izvedeli, zakaj so uredniki novega Atlasa ptic Slovenije nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. V prejšnji oddaji, ki jo lahko poslušate na Arsovi spletni strani ali v podkastu, smo govorili o tem, kako je ob pomoči več kot šestotih prostovoljcev nastajal popis gnezdilk od leta 2002 do leta 2017, danes pa lahko prisluhnete varstvenima ornitologoma iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Katarini Denac in Tomažu Miheliču, ki zaradi telemetrije dobro vesta, kaj ponoči počne velika uharica in kam leti na kosilo beloglavi jastreb. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Ste vedeli, da je nezakonita pašteta iz jezikov ptic pevk nesramno draga kulinarična poslastica, ki jo naročajo celo predsedniki držav? Krivolov in tihotapljenje ubitih ptic ni nič novega – tako kot niso novost tovrstne kulinarične perverzije. Slovenija premore 250 let stare sezname ptic, ki pripovedujejo zgodbo o stanju populacij in predvsem okolja. Natančno podobo stanja ptic pri nas z zemljevidi poseljenosti, gostoto, natančnimi fotografijami in drugimi podatki razkriva povsem novi Atlas ptic Slovenije, ki je po Geistrovem ornitološkem atlasu iz leta 1995 plod skoraj petnajstletnega dela. Več kot šeststo prostovoljcev je pri popisu 239 vrst sodelovalo s strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic. V oddaji bomo govorili, zakaj je daleč najbolj ogrožena vrsta pri nas vrtni strnad in čemu so uredniki nekoliko zabrisali prikaz poseljenosti velike uharice, planinskega orla, sokola selca, črne štorklje in orla kačarja. Atlas je dokaz, da je državljanska znanost še vedno živa in uspešna, kar pa ne velja za prihodnost slovenskih ptic. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: DOPPS
Komisija za priznanja in nagrade na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je Preglovo nagrado 2019 za izjemne dosežke v znanosti nedavno podelila dvema prodornima raziskovalcema z inštituta. Višja znanstvena sodelavka, doc.dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo (D11), jo je prejela za razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov, kar je med drugim pokazala na primeru struktur porotvornih proteinov, (ti tudi pri človeku opravljajo predvsem obrambno nalogo). Te ugotovitve ene od začetnic tukajšne krioelektronske mikroskopije imajo velik potencial v biotehnoloških in biomedicinskih aplikacijah. Znanstveni svetnik prof.dr. Matej Praprotnik, od nedavnega tudi vodja Teoretičnega odseka (D01), sicer pa vodja Laboratorija za molekularno modeliranje in profesor biofizike na FMF v Ljubljani, je letošnjo Preglovo nagrado (KI jih podeljuje za dosežke v zadnjih 5 letih), dobil za razvoj novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Je tudi avtor metode AsResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekulske modele v simulaciji. Sicer je predsednik Društva biofizikov Slovenije in podpredsednik znanstvenega sveta PRACE (evropske mreže visokozmogljivega računanja). Citiranju objav v znanstvenih revijah smo se v pogovoru izognili, pa ne zaradi nepomembnosti temveč predvsem zaradi vsebine in poteka živahnega pogovora, ki se je razvil med sodelujočimi na temo sodelovanja »računarjev« in »eksperimentalistov«. Ob pomoči zmogljivih računskih strojev je šele postal mogoč optimalen razvoj sodelovanja obeh »struj« pri raziskavah. Prejemnika Preglove nagrade Kemijskega inštituta 2019 za posebne dosežke v znanosti (vir: Kemijski inštitut)
V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne se danes tam začenja že 27. Mednarodna krasoslovna šola z več kot 160 udeleženci iz 30 držav. Letošnja tema je “Kraška hidrogeologija – raziskovalni trendi in uporaba izsledkov“. Potekala bo ves teden do vključno petka, 21. junija. Karbonatni vodonosniki v kraškem podzemlju hranijo znatne količine podzemne vode, pomembnega vira pitne vode. Približno polovici teh potreb pri nas zadostimo prav od tu, krasoslovci pa ocenjujejo, da jo z teh virov po vsem svetu pridobijo približno tretjino. Zaradi svojih značilnosti je to okolje zelo ranljivo, ogroža ga predvsem onesnaževanje in prekomerno koriščenje vodnih virov. Za kvalificirano varovanje kraških vodonosnikov je nujno potrebno poglobljeno znanje o značilnostih toka in skladiščenja vode, njeni razpoložljivosti in sprotno spremljanje kakovosti. O tekočih projektih iskanja kraških vodonosnikov in o pričakovanjih na tem mednarodnem strokovnem simpoziju nam je več povedala ena od strokovnih vodij tokratne šole, dr. Nataša Ravbar iz postojnskega inštituta. Foto: Merilna točka v jami v Ždinku (avtor dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU)
Davnega l.1967, leto pred bolj slovitim ’68, je francoski situacionist Guy Debord (1931-1994) izdal knjigo s preprostim naslovom »Družba spektakla". Prevod smo pri nas dobili 3 desetletja pozneje. Debord je bil eden prvih, ki so po vojni razumeli in znali tudi napisati, zakaj so bila evropska urbana središča vsako leto bolj podrejena le kovanju dobička in ne življenju prebivalcev. In zakaj so izgubila svoj nekdanji, pa čeprav kolonialni »spleen«. Mi smo še pred objavo prevoda leta 1998 objavili odlomek, (izšlo l.1998 v zbirki Koda pri Študentski založbi v LJ, prevod Meta Štular), ki lepo ponazarja, kaj se je z evropsko urbano in sicerjšno civilizacijo dogajalo v desetletjih po vojni. Gre za vseobsegajočo kritiko socialnih in političnih manifestacij sodobnih oblik produkcije, zlasti medijske produkcije kulture in ideologije spektakla. »Spektakel« v razlagi Deborda torej ni »le zaporedje sličic«, temveč družbeno razmerje med ljudmi, ki ga posredujejo podobe v medijih. (Prvo objavo na našem programu l. 1998 v oddaji Umetni svetovi je pripravil Marjan Kokot, ki jo je tudi urejal)
Pred Svetovnim dnevom oceanov (8. junij) se pogovarjamo o eni od posledic otoplitve Sredozemskega morja, o biološki invaziji oziroma razširjenosti 75 vrst rib, ki so se v zadnjem času začele naseljevati v severnem delu našega osrednjega morja, tudi na njegovem skrajnem severu, Tržaškem zalivu. Posebnost zbranih podatkov v članku v reviji »Global Change Biology« pa je, da so jih raziskovalci iz 9 sredozemskih držav zbrali od 500 ribičev. O novi spoznavni enoti raziskovalcev morja – Local Ecological Knowledge(lokalno ekološko znanje) govori izkušeni morski raziskovalec in potapljač iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej. Na fotografiji plenilska skakavka (pomatomus saltatrix), z južnega se seli v severni Mediteran (vir: http://txmarspecies.tamug.edu/fishdetails.cfm?scinameID=Pomatomus%20saltatrix )
Tokrat bomo spomnili na letos že osmi po vrsti Dan očarljivih rastlin (24. maj), ki so ga v Biološkem središču v Ljubljani pripravili z raziskovanjem biologije rastlin in podobnimi naravoslovnimi vedami ukvarjajoči se univerzitetni, muzejski, ljubljanski občinski in društveni zanesenjaki. Predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin, docentka dr. Špela Baebler je na, predvsem mladini namenjeni petkovi prireditvi sodelovala na stojnici projekta SUSPHIRE, ki se že drugo leto ukvarja s »trajnostno proizvodnjo feromonov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu«. Biologinja raziskovalka in znanstvena sodelavka Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in slovenska koordinatorica tega 3-letnega projekta je najprej nekoliko osvetlila petkov Dan očarljivih rastlin, nadaljevala pa z opisom projekta. Projekt SUSPHIRE skuša razviti okolju neškodljiv način zmanjšanja škode, ki jo škodljivci povzročajo kmetijstvu foto: https://cdn.iflscience.com/images/067f58e2-537e-5193-88bd-21fe137ee38b/extra_large-1528380871-cover-image.jpg
Raziskovalci s Kemijskega inštituta so nedavno v reviji Energy&Environmental Science objavili rezultate več kot pol desetletja trajajoče raziskave s širšega področja tehnologije “koncentriranih sončnih elektrarn” oz CSP, kar so inicialke za »concentrated solar power«. V pogovoru predstavljamo potek dolgoletne raziskave, do kakšnih absorbcijskih premazov so v laboratoriju prišli, in kako pomemben je bil pri tem računsko-modelski opis procesa staranja premaza, na podlagi katerega je zdaj možno napovedati njegovo življensko dobo, v končni instanci pa ponuditi ceno električne energije, ki je konkurenčna tisti iz termoelektrarn. Gosta sta, dr.Ivan Jerman, vodja raziskave in hkrati skupine za razvoj premazov na Odseku za kemijo materialov in izr.prof.dr. Franci Merzel, fizik, ki trenutno vodi Teoretični odsek na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Foto Sončna elektrarna Ashalim v Izraelu (vir: Kemijski inštitut)
Neveljaven email naslov