Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hribovito območje med Slovenj Gradcem in Velenjem je bilo pred približno 15 milijoni leti ravninsko, prekrivalo pa ga je plitvo morje, ki mu poznavalci geološke preteklosti pravijo centralna Paratetida. Povečini se je rastezalo po današnji Panonski nižini. Miha Marinšek in dr. Kristina Ivančič z Geološkega zavoda Slovenija bosta ob pomoči teorije tektonskih plošč in razumevanja fosilnih ostankov v kamninah in sedimentih pojasnila, kako je tu prišlo do hribovite pokrajine, in kako so slednje pravzaprav nastale skozi čas.
FOTO: Z leve Miha Marinšek in Kristina Ivančič
VIR: Program Ars
641 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Hribovito območje med Slovenj Gradcem in Velenjem je bilo pred približno 15 milijoni leti ravninsko, prekrivalo pa ga je plitvo morje, ki mu poznavalci geološke preteklosti pravijo centralna Paratetida. Povečini se je rastezalo po današnji Panonski nižini. Miha Marinšek in dr. Kristina Ivančič z Geološkega zavoda Slovenija bosta ob pomoči teorije tektonskih plošč in razumevanja fosilnih ostankov v kamninah in sedimentih pojasnila, kako je tu prišlo do hribovite pokrajine, in kako so slednje pravzaprav nastale skozi čas.
FOTO: Z leve Miha Marinšek in Kristina Ivančič
VIR: Program Ars
Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Anuška Ferligoj je letošnja prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas". V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko. Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica Statističnega sveta RS, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja Statističnega urada RS dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na Ustavno sodišče RS dal v presojo ustavnost te zamenjave. Na fotografiji Anuška Ferligoj vir: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/anuska-ferligoj/
V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti. Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje. Na fotografiji ogrožena gorska roža Kraljica gora, lat. Eryngium alpinum Vir: Jože Bavcon, Bot. vrt UL
V Tehniškem muzeju Slovenije so v petek odprli začasno razstavo z naslovom Človek in hrana v začaranem krogu. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji, ki jo je pripravil Goran Tenze, spregovorila ena od treh soavtoric razstave Ana Katarina Ziherl, sodelovali pa sta še Ajda Kozjek in avtorica projekta Irena Marušič. Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov, 70-letnice muzeja in letošnjega projekta Tehnika v gospodinjstvu. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z Uradom RS za intelektualno lastnino. foto: Na enem od delov razstave je na vsakem od krožnikov povečava fenomenu hrane posvečenih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije VIR: TMS
Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa z naslovom Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Foto Odprta konzerva sardin, vzorec, ki so ga v okviru projekta analizirali s pomočjo tehnologije DNA VIR: NIB
Gostja v oddaji je zgodovinarka Vlasta Beltram, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni. Ko je avtorica pri snovanju knjige prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti. Seznam osrednjih zgodovinskih pregledov obdobja upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju. Svet med Snežnikom in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju, Pokrajinski arhiv Koper, 2021 Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec, 2. dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998 Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002 Na fotografiji Šproharjeva domačija v kraju Padež, kjer je bila 11. oktobra 1944 ustanovna skupščina Narodnoosvobodilnega odbora za Južno Primorsko foto: Dominik Maraž
Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v revijah s takoimenovanim velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Tako kot večina financiranja raziskav, gre tudi ogromno sredstev iz javnih proračunov za objavo v omenjenih revijah. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom »Open Research Europe«, ORE, platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag.Miro Pušnik. Na fotografiji mag. Miro Pušnik v našem studiu VIR: Goran Tenze, Program Ars
Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar dr. Matevž Košir, sogovornik v oddaji. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana. Na sliki obseg idrijskega potresa 1511 vir: https://falajfl.si/zanimivosti-iz-sveta/idrijski-potres-leta-1511/
Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru dr. Iztok Šušteršič govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije HELEN COST, Holistični dizajn visokih lesenih zgradb. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta v Izoli. Na fotografiji 85m visoka lesena stolpnica HoHo Wien v 22. dunajskem okrožju Seestadt Aspern, vseljena l.2019 vir: https://www.wien.gv.at/stadtentwicklung/projekte/aspern-seestadt/wohnen-arbeiten/holzhochhaus.html
Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, se z morsko biologinjo prof.dr. Alenko Malej pogovarjamo o ogroženih obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na vzhodni obali ZDA. Predstavila bo poglavitne ugotovitve več kot dvajsetletnega sodelovanja ameriških, hrvaških, italijanskih in slovenskih raziskovalcev pri razumevanju sprememb teh morskih habitatov. V ZDA je prav nedavno izšel zbornik o teh obalnih ekosistemih na prehodu. Na fotografiji je videti polipe uhatega klobučnjaka na ostrigi v Luki Koper Foto: Tihomir Makovec, MBPP-NIB
Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej. Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je deželni muzej transformiral v Narodni muzej. Od njega se je l.1944 osamosvojil Prirodoslovni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinum, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino. Na fotografiji nekdanji Rudolfinum, sedež Kranjskega deželnega muzeja od l.1888, od začetka 20-ih sedež Narodnega muzeja, od katerega se l.1944 osamosvoji Prirodoslovni muzej foto: Blaž Gutman, NMS
Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve dr. Miha Krofel, znanstveni sodelavec s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Na fotografiji evrazijski ris v snegu VIR: https://www.kocevsko.com/sl/zgodbe/evrazijski-ris/
Biologinja dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode RS, predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas. Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Zaradi svoje majhnosti se prenaša med zračnim, vodnim in kopenskim ekosistemom, vstopa pa tudi v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja. Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.
Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/
Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od suše, zmrzali do toče tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. Dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in dr. Jan Reščič s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta MEDCLIV in spletne platforme VINEAS, ki so jo javno predstavili spomladi letos.
Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi knjigo spomminov nekdanjega dolgoletnega sodelavca. Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednosti evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, Valentin Lapajne, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »Geologija med strahom in pogumom«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe. Na fotografiji je najbolj gorata etiopska pokrajina Begem – Eder Vir: Valentin Lapajne
Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »cistercijanci«, katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični, v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo Galerija Božidarja Jakca. Direktor GBJ Goran Milovanović, zgodovinar dokumentalist Mladen Bačić in arheologinja Maja Bahar bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »CISTERSCAPES« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov. Skupaj še z 19 ustanovami, ki delujejo v nekdanjih cistercijanskih samostanih, nekateri pa so tako kot tisti v Stični še vedno dejavni, kandidirajo za naziv Evropska dediščina, ki ga na podlagi posvetovanja s strokovnjaki podeljuje Komisija EU.
Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi, torej molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. celične smrti. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice. Dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov kamenček v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji CELL. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v omenjeni reviji, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright. Na sliki: Metabolna signalna pot mTORC1 preko oksidativnega stresa okrepi piroptozo. Vir: Kemijski inštitut, D12
Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina. Tokrat se bomo pogovarjali o avtohtonih medovitih rastlinah, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, predvsem pa njihovo soodvisnost z opraševalci, povečini s čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani - BF, dr. Blanka Ravnjak in znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar dr.Janko Božič, Biotehniška fakulteta UL. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala istoimensko knjigo, povod teme pogovora. FOTO: Čebelnjak med medovitimi rastlinami VIR: Jože Bavcon, BV-UL
Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen Nede Pagon, 1941-2020, lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom Presojanje duha časa oziroma Poskus za čas od 1950 do 1955. Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem poskusu, torej eseju, med drugim zapisala, da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih! Foto: Lojze Jerala: Zbrana množica ob slovesnem praznovanju desetletnice ustanovitve Primorskih brigad, Okroglica, september 1953 Vir: Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije
Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt CROSSRISK. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v pogovoru z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne Agencije RS za okolje. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega ZAMG oziroma Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja Maja Koprivšek in metereolog Boštjan Muri. Na fotografiji je merilna postaja projekta ARSO Bober pri koči na Zelenici v zimskih razmerah VIR: Agencija RS za okolje
Neveljaven email naslov