Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Kaj te pa stane ena kava na dan…vsi so jo lahko privoščimo…” S temi besedami je dejal Jani Ulaga, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice, ki se pripravlja na sredin referendum. Vprašanje, ki ga bo Obrtno-podjetniška zbornica postavila svojim 52.000 članom je: Ali podpirate obvezno članstvo in s tem obvezno plačevanje članarine, da ali ne? Mi pa se sprašujemo v imenu obrtnikov, ali je članarina v višini od deset do 50 na mesec res primerljiva s kavo?
Obrtniki, ki smo jih poklicali po naključnem izboru, so sicer povedali svoja mnenja, ki so si bila nasprotujoča, a javno z glasom in imenom v eter niso želeli nastopiti. Zakaj, niso povedali. Le en, Boštjan Šifrar iz SIBO G, se je opogumil: “Glasoval bom ZA, saj se obrtniki tam srečujemo in uspešno poslovno sodelujemo. Zato bom glasoval ZA obvezno članarino. Je pa res, da informacije o jutrišnjem referendumu nisem prejel od Zbornice, temveč iz medijev.”
Referendum o obvezni članarini bodo na OZS izvedli na pobudo vlade, saj je v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da mora biti zbornični sistem povsod urejen na prostovoljni ravni, če se o tem na demokratičen način izrečejo njeni člani. A kljub temu Uroš Rožič, državni sekretar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi: “Država se ne namerava vtikati v Zbornico. Vlada je le v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da želi, da, da imajoeti demokratično odločitev članov zbornice, na kakšen način želijo imeti urejeno članstvo.”
K temu pa Rožič dodaja: “Odločitev članov na jutrišnjem referendumu bo vlada rešpektirala, upam pa , da se bo referenduma udeležilo čim več članov zbornice.”
Pri večletnem preigravanju mnenj za ali proti obveznemu plačevanju članarin zbornici, je v oči tistih, ki nasprotujejo mesečni finančni obveznosti, ki znaša od 10 do 50 evrov, podatek o stroških za delovanje OZS. Ta je, denimo leta 2010 za svoje delovanje porabila štiri milijone, medtem ko je prejela dobrih šest milijonov evrov. Poleg tega je istega med tistimi, ki obvezni članarini nasprotujejo, veliko prahu dvignila odpravnina nekdanjega generalnega sekretarja zbornice Viljema Pšeničnija (ta je znašala dobrih 250.00 evrov bruto).
Podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga je ob teh podatkih zamahnil z roko in dejal, da se ne zavedamo, kako pomembne dejavnosti Zbornica izvaja in da ta koalicijska zaveza pomeni dolgoletno uresničitev, da se obrtniško javnost utiša: “Mislim, da je ukinitev obveznega članstva bolj želja nekaterih državnih struktur. Mi smo namreč močan sogovornik, močan socialni partner, ki združuje kar 52.000 malih gospodarskih subjektov.” Ulaga iz OZS nadaljuje, da “smo moteč faktor, ker jasno in glasno zahtevamo o d vlade, da dobimo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, poleg tega pa se brezkompromisno borimo za svoje pravice.”
OZS je po besedah Ulage kot nekakšen obrtniški sindikat, ki si je prizadeval dobro in pravočasno informirati svoje člane o referendumski nameri: “Informacijo smo objavili na spletu, na vse naslove poslali zloženke z vabilom na referendum, poleg tega imamo tudi reviji Obrtnik in Podjetnik. Ampak če nekdo noče biti informiran, pač ni informiran.” K temu je Ulaga dodal, da upa, da se bo referenduma 25. aprila na območnih zbornicah OZS po vseh državi udeležilo čim večje število njihovih članov in da bodo rezultati referenduma pokazali, da se Slovenija zgleduje po zahodnih in ne vzhodnih državah. Namreč, le v slednjih je namreč članstvo v zbornicah neobvezno.
609 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
“Kaj te pa stane ena kava na dan…vsi so jo lahko privoščimo…” S temi besedami je dejal Jani Ulaga, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice, ki se pripravlja na sredin referendum. Vprašanje, ki ga bo Obrtno-podjetniška zbornica postavila svojim 52.000 članom je: Ali podpirate obvezno članstvo in s tem obvezno plačevanje članarine, da ali ne? Mi pa se sprašujemo v imenu obrtnikov, ali je članarina v višini od deset do 50 na mesec res primerljiva s kavo?
Obrtniki, ki smo jih poklicali po naključnem izboru, so sicer povedali svoja mnenja, ki so si bila nasprotujoča, a javno z glasom in imenom v eter niso želeli nastopiti. Zakaj, niso povedali. Le en, Boštjan Šifrar iz SIBO G, se je opogumil: “Glasoval bom ZA, saj se obrtniki tam srečujemo in uspešno poslovno sodelujemo. Zato bom glasoval ZA obvezno članarino. Je pa res, da informacije o jutrišnjem referendumu nisem prejel od Zbornice, temveč iz medijev.”
Referendum o obvezni članarini bodo na OZS izvedli na pobudo vlade, saj je v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da mora biti zbornični sistem povsod urejen na prostovoljni ravni, če se o tem na demokratičen način izrečejo njeni člani. A kljub temu Uroš Rožič, državni sekretar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi: “Država se ne namerava vtikati v Zbornico. Vlada je le v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da želi, da, da imajoeti demokratično odločitev članov zbornice, na kakšen način želijo imeti urejeno članstvo.”
K temu pa Rožič dodaja: “Odločitev članov na jutrišnjem referendumu bo vlada rešpektirala, upam pa , da se bo referenduma udeležilo čim več članov zbornice.”
Pri večletnem preigravanju mnenj za ali proti obveznemu plačevanju članarin zbornici, je v oči tistih, ki nasprotujejo mesečni finančni obveznosti, ki znaša od 10 do 50 evrov, podatek o stroških za delovanje OZS. Ta je, denimo leta 2010 za svoje delovanje porabila štiri milijone, medtem ko je prejela dobrih šest milijonov evrov. Poleg tega je istega med tistimi, ki obvezni članarini nasprotujejo, veliko prahu dvignila odpravnina nekdanjega generalnega sekretarja zbornice Viljema Pšeničnija (ta je znašala dobrih 250.00 evrov bruto).
Podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga je ob teh podatkih zamahnil z roko in dejal, da se ne zavedamo, kako pomembne dejavnosti Zbornica izvaja in da ta koalicijska zaveza pomeni dolgoletno uresničitev, da se obrtniško javnost utiša: “Mislim, da je ukinitev obveznega članstva bolj želja nekaterih državnih struktur. Mi smo namreč močan sogovornik, močan socialni partner, ki združuje kar 52.000 malih gospodarskih subjektov.” Ulaga iz OZS nadaljuje, da “smo moteč faktor, ker jasno in glasno zahtevamo o d vlade, da dobimo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, poleg tega pa se brezkompromisno borimo za svoje pravice.”
OZS je po besedah Ulage kot nekakšen obrtniški sindikat, ki si je prizadeval dobro in pravočasno informirati svoje člane o referendumski nameri: “Informacijo smo objavili na spletu, na vse naslove poslali zloženke z vabilom na referendum, poleg tega imamo tudi reviji Obrtnik in Podjetnik. Ampak če nekdo noče biti informiran, pač ni informiran.” K temu je Ulaga dodal, da upa, da se bo referenduma 25. aprila na območnih zbornicah OZS po vseh državi udeležilo čim večje število njihovih članov in da bodo rezultati referenduma pokazali, da se Slovenija zgleduje po zahodnih in ne vzhodnih državah. Namreč, le v slednjih je namreč članstvo v zbornicah neobvezno.
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.
V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?
Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.
Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.
Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.
Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.
Peta epizoda prinaša vpogled v delovanje hitrorastočega podjetja Blubit, ki je bilo že dvakrat uvrščeno med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Blubit izdeluje unikatne rešitve na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Kako pomembno je najti vodje in kako zanimiv pristop imajo pri njihovem razvoju?
Četrta epizoda prinaša poseben vpogled v delovanje Elana. Gostimo Melanijo Korošec, s katero se pogovarjamo o stalnem inoviranju in o inovativnih ekipah. Nekdanja vrhunska tekmovalka v telemark smučanju je prepričana, da je inoviranja sposobna le ekipa, ki ni prestrašena, in ki kdaj na mizo prinese tudi kaj norega.
V tretji epizodi v ospredje postavljamo inoviranje, vodenje sprememb in smisel pri delu. Pred petimi leti je bilo podjetje Narayan ustanovljeno z osnovno idejo, da ljudem prinese zdravo prehrano po dostopni ceni. Poleg tega pa na trg poskušajo prinesti tudi superživila in rastlinske alternativne oblike proteinov. Pri inovacijah velikokrat naletijo na nezaupanje ali na odpor. Njihovo vodilo je izobraževanje ljudi o tem, zakaj trenutni način proizvodnje hrane ni primeren.
V posebni oddaji o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, govori trener slovenske skakalne reprezentance Robert Hrgota. "Pomembno je, da se ne izogibaš konfliktom, ampak neposredno komuniciraš." Kako dajati povratne informacije, kako zgraditi zdravo kulturo v ekipi in kako si je samozavest pridobil kot neizkušen snemalec?
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.
Marko Sladič, soustanovitelj in direktor podjetja Hemptouch, ki izdeluje naravno konopljino kozmetiko, je razkril, kako se soočajo z omejitvami oglaševanja in zakaj v prihodnjem letu ne pričakuje velike rasti. Razkril je tudi, kako je majhnemu podjetju uspelo prodreti na zahteven japonski trg in zakaj se bodo od iskanja novih kupcev preusmerili h krepitvi odnosa z rednimi strankami.
Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega. V poslovne vode je s plavalnimi tečaji dobesedno zaplaval po končanem prvem letniku študija na Fakulteti za šport. Z leti je dodajal nove športne tečaje in odprl tudi zasebni vrtec. Kaj se je na poti naučil o podjetništvu, kako motivira sodelavce ter kaj je ključno pri pridobivanju zaupanja staršev sta ga spraševala strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.
Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.
Neveljaven email naslov